Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih

Z A K O N O ZAKONSKI ZVEZI IN DRUŽINSKIH RAZMERJIH

uradno prečiščeno besedilo

(ZZZDR-UPB1)

 

Prvi del

UVODNE DOLOČBE

 

  1. člen

 

S tem zakonom se urejajo zakonska zveza, razmerja med starši in otroki in med drugimi sorodniki, posvojitev, rejništvo ter varstvo mladoletnih otrok in drugih oseb, ki niso sposobne same skrbeti zase, za svoje pravice in koristi.

 

  1. člen

 

Družina je življenjska skupnost staršev in otrok, ki zaradi koristi otrok uživa posebno varstvo.

 

  1. člen

 

(1) Zakonska zveza je z zakonom urejena življenjska skupnost moža in žene.

 

(2) Pomen zakonske zveze je v zasnovanju družine.

 

  1. člen

 

(1) Starši imajo pravico in dolžnost, da z neposredno skrbjo, s svojim delom in dejavnostjo zagotavljajo uspešen telesni in duševni razvoj svojih otrok.

 

(2) Zaradi zdrave rasti, skladnega osebnostnega razvoja in usposobitve za samostojno življenje in delo imajo starši pravice in dolžnosti, da skrbijo za življenje, osebnostni razvoj, pravice in koristi svojih mladoletnih otrok. Te pravice in dolžnosti sestavljajo roditeljsko pravico.

 

(3) Roditeljska pravica pripada skupaj očetu in materi.

 

  1. člen

 

Pravice in dolžnosti otrok do njihovih staršev in sorodnikov ter pravice in dolžnosti staršev in sorodnikov do otrok so enake ne glede na to, ali so otroci rojeni v zakonski zvezi ali izven nje.

 

5.a člen

 

(1) Starši, druge osebe, državni organi ter nosilci javnih pooblastil morajo v vseh dejavnostih in postopkih v zvezi z otrokom skrbeti za otrokovo korist.

 

(2) Starši delajo v otrokovo korist, če zadovoljujejo njegove materialne, čustvene in psihosocialne potrebe z ravnanjem, ki ga okolje sprejema in odobrava in ki kaže na njihovo skrb in odgovornost do otroka ob upoštevanju njegove osebnosti in želja.

 

  1. člen

 

Država zagotavlja varstvo mladoletnim otrokom vselej, kadar je ogrožen njihov zdrav razvoj in kadar to zahtevajo druge koristi otrok.

 

  1. člen

 

S posvojitvijo kot posebno obliko varstva mladoletnih otrok nastane med posvojiteljem in posvojencem enako razmerje, kot je med starši in otroci.

 

  1. člen

 

Rejništvo je posebna oblika varstva otrok, ki jim je potrebna oskrba in vzgoja pri osebah, ki niso njihovi starši.

 

  1. člen

 

(1) Skrbništvo je posebna oblika varstva mladoletnikov, za katere ne skrbijo starši, in polnoletnih oseb, ki niso sposobne same skrbeti zase, za svoje pravice in koristi.

 

(2) Po določbah tega zakona država zagotavlja varstvo tudi drugim osebam, ki nimajo možnosti same skrbeti za svoje pravice in koristi.

 

  1. člen

 

Pogoje za varstvo in pomoč družini po tem zakonu zagotavlja država.

 

10.a člen

 

(1) Za odločanje o zadevah iz tega zakona, za katere so po tem zakonu pristojna sodišča, so na prvi stopnji stvarno pristojna okrožna sodišča.

 

(2) O zadevah iz prejšnjega odstavka sodišče odloča v pravdnem postopku, če z zakonom ni določeno, da odloča v nepravdnem postopku.

 

(3) Zadeve iz tega zakona sodišče rešuje prednostno.

 

10.b člen

 

(1) Za odločanje o upravnih stvareh po tem zakonu so pristojni centri za socialno delo.

 

(2) O pritožbah zoper odločbe centrov za socialno delo odloča ministrstvo, pristojno za družino.

 

(3) Upravne zadeve iz tega zakona se rešujejo prednostno.

 

  1. člen

 

Pri uresničevanju nalog, določenih s tem zakonom, sodelujejo centri za socialno delo s fizičnimi in pravnimi osebami, kot so zavodi in koncesionarji s področja socialnega varstva, šolstva, zdravstva, lokalnimi skupnostmi, gospodarskimi družbami, društvi, ustanovami, pravosodnimi in drugimi državnimi organi, policijo, drugimi strokovnimi službami in humanitarnimi ali drugimi nevladnimi organizacijami.

 

  1. člen

 

(1) Dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze, ima zanju enake pravne posledice po tem zakonu, kot če bi sklenila zakonsko zvezo, če ni bilo razlogov, zaradi katerih bi bila zakonska zveza med njima neveljavna; na drugih področjih pa ima taka skupnost pravne posledice, če zakon tako določa.

 

(2) Če je odločitev o pravici ali dolžnosti odvisna od vprašanja obstoja življenjske skupnosti iz prejšnjega odstavka, se o tem vprašanju odloči v postopku za ugotovitev te pravice ali dolžnosti. Odločitev o tem vprašanju ima pravni učinek samo v stvari, v kateri je bilo to vprašanje rešeno.

 

Drugi del

ZAKONSKA ZVEZA

 

  1. Splošne določbe

 

  1. člen

 

Zakonska zveza temelji na svobodni odločitvi skleniti zakonsko zvezo, na obojestranski čustveni navezanosti, vzajemnem spoštovanju, razumevanju, zaupanju in medsebojni pomoči.

 

  1. člen

 

V zakonski zvezi sta zakonca enakopravna.

 

  1. člen

 

Država s sistemom vzgoje in izobraževanja, zdravstva in socialnega varstva omogoča ljudem, da se vsestransko pripravijo na skladno družinsko življenje ter jim pomaga v njihovih medsebojnih razmerjih in pri izvrševanju roditeljske pravice.

 

  1. Pogoji za sklenitev in veljavnost zakonske zveze

 

  1. člen

 

Za sklenitev zakonske zveze je potrebno, da dve osebi različnega spola izjavita pred pristojnim državnim organom na način, določen z zakonom, svoje soglasje, da skleneta zakonsko zvezo.

 

  1. člen

 

(1) Zakonska zveza ni veljavna brez svobodne privolitve bodočih zakoncev; svobodne privolitve ni, če je bila privolitev izsiljena ali dana v zmoti.

 

(2) Privolitev je izsiljena, če je zakonec privolil v sklenitev zakonske zveze iz strahu, povzročenega z resno grožnjo.

 

(3) Privolitev je dana v zmoti glede osebe zakonca, če je zakonec mislil, da sklepa zakonsko zvezo s pravo osebo, pa je sklenil zakonsko zvezo z drugo, ali je sklenil zakonsko zvezo z določeno osebo, ki pa ni tista, za katero se je izdajala.

 

(4) Privolitev je dana v zmoti o bistvenih lastnostih zakonca, če bi drugega zakonca odvrnile od sklenitve zakonske zveze, če bi bil zanje vedel, in ki delajo skupno življenje nevzdržno.

 

  1. člen

 

Zakonske zveze ne more skleniti oseba, ki še ni stara osemnajst let.

 

  1. člen

 

Zakonske zveze ne more skleniti oseba, ki je težje duševno prizadeta ali nerazsodna.

 

  1. člen

 

Nihče ne more skleniti nove zakonske zveze, dokler njegova prej sklenjena zakonska zveza ne preneha ali ni razveljavljena.

 

  1. člen

 

Zakonske zveze ne morejo skleniti med seboj sorodniki v ravni črti, ne brat s sestro, polbrat s polsestro, stric z nečakinjo, teta z nečakom in tudi ne otroci bratov in sester, polbratov in polsester med seboj. To ne velja za razmerja, ki nastanejo pri posvojitvi, razen za posvojitelja in posvojenca.

 

  1. člen

 

Zakonske zveze ne moreta med seboj skleniti skrbnik in njegov varovanec, dokler traja skrbništvo.

 

  1. člen

 

Center za socialno delo sme, če so za to utemeljeni razlogi, dovoliti sklenitev zakonske zveze med otroci bratov in sester, med otroci polbratov in polsester, med skrbnikom in varovancem ter osebi, ki še ni stara osemnajst let.

 

  1. člen

 

Preden center za socialno delo dovoli sklenitev zakonske zveze po 23. členu tega zakona mladoletniku, mora zaslišati njega, osebo, s katero namerava skleniti zakonsko zvezo ter njegove starše oziroma skrbnika.

 

  1. Oblika sklenitve zakonske zveze

 

  1. člen

 

Osebi, ki nameravata skleniti zakonsko zvezo, se prijavita matičarju, ki vodi poročno matično knjigo za naselje, kjer želita skleniti zakonsko zvezo.

 

  1. člen

 

(1) V prijavi izjavita osebi, ki nameravata skleniti zakonsko zvezo, da svobodno sklepata zakonsko zvezo in da so izpolnjeni pogoji za veljavnost zakonske zveze.

 

(2) Prijavi priložita izpiska iz rojstne matične knjige in obvestili o državljanstvu, če teh podatkov ni mogoče ugotoviti na podlagi uradnih evidenc.

 

(3) Če je bila zakonska zveza dovoljena po 23. členu tega zakona, priložita prijavi odločbo centra za socialno delo.

 

(4) Kdor je že bil poročen, mora predložiti dokaz, da je prejšnja zakonska zveza prenehala ali bila razveljavljena.

 

  1. člen

 

(1) Matičar opozori osebi, ki nameravata skleniti zakonsko zvezo, na pogoje za veljavnost zakonske zveze in se prepriča o tem, ali so ti pogoji izpolnjeni.

 

(2) Če se ugotovi, da niso izpolnjeni pogoji za veljavnost zakonske zveze po tem zakonu, upravna enota, ki skrbi za vodstvo matične knjige, z odločbo zavrne sklenitev zakonske zveze.

 

  1. člen

 

(1) Zakonska zveza se sklene pred načelnikom upravne enote ali od njega pooblaščene osebe ob navzočnosti matičarja.

 

(2) Zakonska zveza se sklepa javno in slovesno v posebej določenih uradnih prostorih, ki jih določi upravna enota po predhodnem soglasju ministra, pristojnega za upravo.

 

(3) Zakonska zveza se sme skleniti tudi na drugem mestu, če to zahtevata bodoča zakonca in navedeta za to pomembne razloge.

 

28.a člen

 

(1) Sredstva za izvajanje postopka sklenitve zakonske zveze iz prejšnjega člena se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije.

 

(2) Minister, pristojen za družino, v soglasju z ministrom, pristojnim za upravo, predpiše pogoje, ki jih mora izpolnjevati pooblaščena oseba iz prvega odstavka prejšnjega člena, minimalne standarde za uradne prostore in njihovo opremljenost, način in postopek javnega in slovesnega sklepanja zakonske zveze, višino in način plačila za pooblaščeno osebo in matičarja ter druga vprašanja v zvezi s sklenitvijo zakonske zveze.

 

  1. člen

 

(1) Za sklenitev zakonske zveze je potrebna navzočnost obeh bodočih zakoncev, dveh prič, načelnika upravne enote ali od njega pooblaščene osebe in matičarja.

 

(2) Priča pri sklepanju zakonske zveze je lahko vsaka oseba, ki ima poslovno sposobnost.

 

  1. člen

 

V posebno utemeljenih primerih sme upravna enota, ki skrbi za vodstvo matične knjige za naselje, kjer se sklepa zakonska zveza, dovoliti, da se sklene zakonska zveza po pooblaščencu. Pri sklepanju zakonske zveze sme biti samo eden od bodočih zakoncev zastopan po pooblaščencu. Pooblaščenec mora imeti pooblastilo, izdano v obliki javne listine; v njem mora biti natančno navedena oseba, s katero namerava pooblastitelj skleniti zakonsko zvezo. Zakonska zveza po pooblaščencu se sme skleniti v treh mesecih od izdaje pooblastila.

 

  1. člen

 

(1) Načelnik upravne enote ali od njega pooblaščena oseba se na podlagi listin in izjav prič ter bodočih zakoncev prepriča, da sta to osebi, ki sta prijavili nameravano sklenitev zakonske zveze.

 

(2) Načelnik upravne enote ali od njega pooblaščena oseba prebere nato določbo 14. člena in določbe 44. do 50. člena tega zakona o pravicah in dolžnostih zakoncev, potem pa vpraša vsakega bodočega zakonca posebej, ali hoče z drugim skleniti zakonsko zvezo.

 

(3) Če oba bodoča zakonca odgovorita pritrdilno, razglasi načelnik upravne enote ali od njega pooblaščena oseba, da je zakonska zveza med njima sklenjena.

 

  1. Neveljavnost zakonske zveze

 

  1. člen

 

Zakonska zveza, ki je sklenjena v nasprotju z določbami 16., 17., 18., 19., 20. in 21. člena tega zakona, je neveljavna.

 

  1. člen

 

Zakonska zveza je veljavno sklenjena, če gre samo za nebistveno kršitev obličnosti pri sklepanju zakonske zveze.

 

  1. člen

 

Neveljavna je zakonska zveza, pri katere sklenitvi nista bila navzoča oba zakonca ali en zakonec in pooblaščenec drugega (30. člen).

 

  1. člen

 

Neveljavna je zakonska zveza, ki ni bila sklenjena z namenom skupnega življenja zakoncev.

 

  1. člen

 

(1) Pravica tožbe za razveljavitev zakonske zveze, sklenjene v nasprotju z določbami 16., 19., 20., 21., 34. in 35. člena tega zakona, pripada zakoncema in vsem tistim, ki imajo neposredno pravno korist od tega, da se zakonska zveza razveljavi.

 

(2) V primerih, ko je bila zakonska zveza sklenjena v nasprotju z določbami 16., 19., 20. in 21. člena tega zakona, sme vložiti tožbo za razveljavitev zakonske zveze tudi javni tožilec.

 

(3) Po prenehanju težje duševne prizadetosti ali nerazsodnosti sme tožbo za razveljavitev zakonske zveze, sklenjene ob času, ko je trajala težja duševna prizadetost ali nerazsodnost katerega izmed zakoncev, vložiti samo eden ali drugi zakonec.

 

(4) Tožba za razveljavitev zakonske zveze iz vzrokov, omenjenih v prvem odstavku tega člena, se sme vložiti tudi po prenehanju zakonske zveze.

 

(5) Pravica tožbe za razveljavitev zakonske zveze v primerih iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena ne zastara.

 

  1. člen

 

Nova zakonska zveza, sklenjena ob času, ko je še trajala prejšnja zakonska zveza katerega izmed zakoncev, se ne razveljavi, če je prejšnja zakonska zveza prenehala, ali če se prejšnja zakonska zveza razveljavi.

 

  1. člen

 

Zakonska zveza, sklenjena med sorodniki, med katerimi je zakonska zveza dopustna samo z dovoljenjem centra za socialno delo, ostane v veljavi, če sodišče, pri katerem teče postopek za razveljavitev zakonske zveze, ugotovi, da obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi se lahko dalo dovoljenje za sklenitev zakonske zveze.

 

  1. člen

 

(1) Razveljavitev zakonske zveze, ki je bila prisiljena ali sklenjena v zmoti, sme zahtevati samo zakonec, ki je bil prisiljen ali je v zmoti privolil v zakonsko zvezo.

 

(2) Razveljavitve zakonske zveze ni mogoče zahtevati, če je poteklo eno leto od dne, ko je sila minila ali je bila zmota spoznana, zakonca pa sta ta čas živela skupaj.

 

  1. člen

 

Po tožbi staršev oziroma skrbnika sme sodišče, ko pretrese vse okoliščine, razveljaviti zakonsko zvezo, ki jo je brez dovoljenja centra za socialno delo sklenila oseba, ki še ni stara osemnajst let.

 

  1. člen

 

Pravica tožbe za razveljavitev zakonske zveze ne preide na dediče, dediči tožnika pa smejo nadaljevati že začeti postopek.

 

  1. člen

 

(1) Če se zakonska zveza razveljavi, preneha učinek zakonske zveze z dnem, ko je bila razveljavljena.

 

(2) V izreku sodbe, s katero se zakonska zveza razveljavi, ugotovi sodišče, ali je kateri od zakoncev vedel za vzrok, zaradi katerega zakonska zveza ni bila veljavna.

 

  1. člen

 

Glede premoženjskih razmerij in daril med zakoncema veljajo pri razveljavitvi zakonske zveze iste določbe kot pri razvezi zakonske zveze.

 

  1. Pravice in dolžnosti zakoncev

 

  1. člen

 

Zakonca sta se dolžna vzajemno spoštovati, si zaupati in si medsebojno pomagati.

 

  1. člen

 

Zakonca svobodno odločata o rojstvu otrok. Do otrok imata enake pravice in dolžnosti.

 

  1. člen

 

Vsak zakonec si prosto izbira poklic in delo.

 

  1. člen

 

Kraj skupnega bivališča določata zakonca sporazumno.

 

  1. člen

 

O skupnih zadevah odločata zakonca sporazumno.

 

  1. člen

 

Za preživljanje družine prispevata zakonca v sorazmerju s svojimi zmožnostmi.

 

  1. člen

 

Zakonec, ki nima sredstev za življenje, pa brez svoje krivde ni zaposlen, ima pravico, da ga drugi zakonec preživlja, kolikor je to v njegovi moči.

 

50.a člen

 

Za preživninska razmerja med zakoncema v času trajanja zakonske zveze ter za preživninska razmerja med zakoncema po prenehanju življenjske skupnosti zakoncev, se smiselno uporabljajo določbe o preživljanju zakoncev po razvezi zakonske zveze.

 

  1. Premoženjska razmerja med zakonci

 

  1. člen

 

(1) Premoženje, ki ga ima zakonec ob sklenitvi zakonske zveze, ostane njegova last in z njim samostojno razpolaga.

 

(2) Premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze, je njuno skupno premoženje.

 

  1. člen

 

(1) Skupno premoženje zakonca upravljata in z njim razpolagata skupno in sporazumno.

 

(2) Zakonca se lahko dogovorita, da le eden izmed njiju upravlja to premoženje ali njegov del ali da ga upravlja in z njim tudi razpolaga, upoštevaje koristi drugega zakonca.

 

(3) Od takega dogovora lahko vsak zakonec vsak čas odstopi, ne sme pa tega storiti ob neugodnem času.

 

  1. člen

 

Če ni dogovorjeno drugače, lahko zakonec, ki mu je poverjena uprava, v okviru redne uprave tudi razpolaga s skupnim premoženjem ali njegovim delom.

 

  1. člen

 

Zakonec ne more razpolagati s svojim nedoločenim deležem na skupnem premoženju s pravnimi posli med živimi, zlasti ga ne more odsvojiti ali obremeniti.

 

  1. člen

 

Pravice na nepremičninah, ki so skupno premoženje zakoncev, se vpišejo v zemljiško knjigo na ime obeh zakoncev kot njuno skupno premoženje po nedoločenih deležih.

 

  1. člen

 

(1) Za svoje obveznosti, ki jih je imel zakonec pred sklenitvijo zakonske zveze, in za obveznosti, ki jih prevzame po sklenitvi zakonske zveze, odgovarja s svojim posebnim premoženjem in s svojim deležem na skupnem premoženju.

 

(2) Za obveznosti, ki po splošnih predpisih obremenjujejo oba zakonca, za obveznosti, nastale v zvezi s skupnim premoženjem, in za obveznosti, ki jih prevzame en zakonec za tekoče potrebe družine, odgovarjata zakonca nerazdelno tako s skupnim kakor tudi s svojim posebnim premoženjem.

 

(3) Zakonec ima pravico terjati od drugega zakonca povračilo tega, kar je ob poravnavi dolga, ki bremeni oba zakonca, plačal več, kot znaša njegov del dolga.

 

  1. člen

 

(1) Upnik lahko na podlagi pravnomočne sodbe zahteva, da sodišče določi delež dolžnika na skupnem premoženju in nato zahteva izvršbo na ta delež.

 

(2) Če je v izvršilnem postopku dovoljena prodaja deleža, ki ga ima zakonec na skupnem premoženju, ima drugi zakonec pred vsemi drugimi kupci pravico, da kupi ta delež po ceni, ki se določi po predpisih o izvršbi.

 

  1. člen

 

(1) Skupno premoženje se razdeli, če zakonska zveza preneha ali se razveljavi.

 

(2) V času trajanja zakonske zveze se skupno premoženje lahko razdeli po sporazumu ali na zahtevo enega ali drugega zakonca.

 

  1. člen

 

(1) Pri delitvi skupnega premoženja se šteje, da sta deleža zakoncev na skupnem premoženju enaka, zakonca pa lahko dokažeta, da sta prispevala k skupnemu premoženju v drugačnem razmerju.

 

(2) V sporu o tem, kolikšen je delež vsakega zakonca na skupnem premoženju, upošteva sodišče ne le dohodek vsakega zakonca, temveč tudi druge okoliščine, kot na primer pomoč, ki jo zakonec daje drugemu zakoncu, varstvo in vzgojo otrok, opravljanje domačih del, skrb za ohranitev premoženja in vsako drugo obliko dela in sodelovanja pri upravi, ohranitvi in povečanju skupnega premoženja.

 

  1. člen

 

Zakonca se lahko sama sporazumeta o višini deležev na skupnem premoženju ali pa zahtevata, da določi sodišče ta delež. Po ugotovitvi deležev na skupnem premoženju, se to na predlog zakoncev razdeli po pravilih, ki veljajo za delitev solastnine.

 

  1. člen

 

(1) Pred ugotavljanjem deleža vsakega zakonca na skupnem premoženju se ugotovijo dolgovi in terjatve zakoncev do tega premoženja.

 

(2) Ob delitvi skupnega premoženja se zakoncu na njegovo zahtevo na račun njegovega deleža dodele predvsem tisti predmeti, ki so namenjeni za opravljanje njegove obrti ali poklica in mu omogočajo pridobivanje osebnega dohodka ter predmeti, namenjeni izključno njegovi osebni rabi.

 

  1. člen

 

Zakonca lahko sklepata med seboj vse pravne posle, ki bi jih lahko sklepala tudi z drugimi osebami, in na tej podlagi ustanavljata pravice in obveznosti.

 

  1. Prenehanje zakonske zveze

 

  1. člen

 

Zakonska zveza preneha s smrtjo enega zakonca, z razglasitvijo enega zakonca za mrtvega in z razvezo zakonske zveze.

 

  1. člen

 

(1) Sodišče razveže zakonsko zvezo na podlagi sporazuma zakoncev, če sta se sporazumela o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok ter o njihovih stikih s staršema v skladu z določbami tega zakona in če sta predložila v obliki izvršljivega notarskega zapisa sklenjen sporazum o delitvi skupnega premoženja o tem, kdo od njiju ostane ali postane najemnik stanovanja in o preživljanju zakonca, ki nima sredstev za življenje in brez svoje krivde ni zaposlen.

 

(2) Preden sodišče razveže zakonsko zvezo, mora ugotoviti ali je s sporazumom zakoncev poskrbljeno za varstvo, vzgojo in preživljanje skupnih otrok ter za stike med otroki in staršema v skladu s koristjo otrok ter pridobiti o tem mnenje centra za socialno delo. Sodišče upošteva tudi otrokovo mnenje, če ga je otrok izrazil sam ali po osebi, ki ji zaupa in jo je sam izbral in če je sposoben razumeti njegov pomen in posledice.

 

  1. člen

 

Če je zakonska zveza iz kateregakoli vzroka nevzdržna, sme vsak zakonec zahtevati razvezo zakonske zveze.

 

  1. člen

 

(prenehal veljati)

 

  1. člen

 

(prenehal veljati)

 

  1. člen

 

Sodišče po prejemu predloga za sporazumno razvezo ali tožbe za razvezo zakonske zveze pred njeno vročitvijo toženi stranki, pošlje predlog oziroma tožbo centru za socialno delo, da ta opravi svetovalni razgovor.

 

  1. člen

 

(prenehal veljati)

 

  1. člen

 

(1) Svetovalnega razgovora se udeležita zakonca osebno brez pooblaščencev.

 

(2) O opravljenem svetovalnem razgovoru poroča center za socialno delo sodišču.

 

(3) Podrobnejše predpise o postopku in vsebini izvajanja svetovalnega razgovora izda minister, pristojen za družino.

 

  1. člen

 

(1) Če sta zakonca sporazumno predlagala razvezo zakonske zveze, pa nista prišla na svetovalni razgovor, se šteje, da je predlog za sporazumno razvezo umaknjen. Prav tako se šteje, da je tožba za razvezo umaknjena, če tožnik ni prišel na svetovalni razgovor.

 

(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko sodišče iz utemeljenih razlogov izjemoma nadaljuje postopek za razvezo zakonske zveze.

 

  1. člen

 

(prenehal veljati)

 

  1. člen

 

(prenehal veljati)

 

  1. člen

 

(prenehal veljati)

 

  1. člen

 

(prenehal veljati)

 

  1. člen

 

(prenehal veljati)

 

  1. člen

 

(prenehal veljati)

 

  1. člen

 

(1) Kadar sodišče razveže zakonsko zvezo na podlagi 65. člena tega zakona, odloči tudi o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok ter o njihovih stikih s starši v skladu s tem zakonom.

 

(2) Preden sodišče odloči po prejšnjem odstavku, mora ugotoviti, kako bodo otrokove koristi najbolje zagotovljene. O tem mora pridobiti mnenje centra za socialno delo. Sodišče upošteva tudi otrokovo mnenje, če ga je otrok izrazil sam ali po osebi, ki ji zaupa in jo je sam izbral in če je sposoben razumeti njegov pomen in posledice.

 

  1. člen

 

(črtan)

 

  1. člen

 

Za razmerja med starši in otroci veljajo v primeru razveljavitve zakonske zveze iste določbe kot pri razvezi zakonske zveze.

 

  1. Razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze

 

  1. člen

 

Zakonec, ki nima sredstev za življenje in brez svoje krivde ni zaposlen, ima pravico od drugega zakonca zahtevati preživnino.

 

81.a člen

 

(1) Nepreskrbljeni zakonec sme zahtevati preživnino v postopku za razvezo zakonske zveze, lahko pa tudi s posebno tožbo, ki jo mora vložiti v enem letu, odkar je bila zakonska zveza pravnomočno razvezana.

 

(2) S tožbo iz prejšnjega odstavka sme zakonec po koncu postopka za razvezo zakonske zveze zahtevati preživnino le, če so pogoji za preživljanje obstajali že v času razveze in obstajajo tudi, ko zakonec zahteva preživnino.

 

(3) Sodišče lahko zahtevek za preživnino zavrne, če bi bilo plačilo preživnine upravičencu glede na vzroke, ki so pripeljali do nevzdržnosti zakonske zveze, krivično do zavezanca ali če je upravičenec pred ali med postopkom za razvezo zakonske zveze oziroma po razvezi zakonske zveze storil kaznivo dejanje zoper zavezanca, otroka ali starše zavezanca.

 

81.b člen

 

(1) Zakonca lahko skleneta sporazum o preživnini v primeru razveze zakonske zveze v obliki izvršljivega notarskega zapisa.

 

(2) Sporazum iz prejšnjega odstavka, zlasti sporazum o odpovedi pravice do preživljanja, ne sme ogroziti koristi otrok.

 

  1. člen

 

Preživnina se sme priznati tudi za določen čas, da se razvezani zakonec vživi v nov položaj in da si uredi razmere.

 

82.a člen

 

Preživnina se določi glede na potrebe upravičenca in zmožnosti zavezanca.

 

82.b člen

 

(1) Preživnina se določi v mesečnem znesku in za naprej, zahteva pa se lahko od trenutka, ko je bila vložena tožba za preživnino.

 

(2) Izjemoma se preživnina lahko določi v enkratnem znesku ali na drug način, če to opravičujejo posebni razlogi.

 

(3) Preživnina, določena v obliki iz prejšnjega odstavka, ne sme bistveno poslabšati položaja upravičenca, ki bi ga imel, če bi prejemal preživnino vnaprej v obliki mesečnih zneskov, niti ne sme pomeniti prehudega bremena za zavezanca.

 

82.c člen

 

Zakonec ni dolžan preživljati drugega zakonca, če bi bilo s tem ogroženo njegovo lastno preživljanje ali preživljanje mladoletnih otrok, ki jih je po tem zakonu dolžan preživljati.

 

82.č člen

 

Sodišče lahko na zahtevo upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena ali če je upravičenec storil kaznivo dejanje zoper zavezanca, otroka ali starše zavezanca.

 

82.d člen

 

(1) Z izvršilnim naslovom določena preživnina se uskladi enkrat letno z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji. Uskladitev se opravi v mesecu marcu, pri čemer se upošteva kumulativna rast cen življenjskih potrebščin od meseca, od katerega je bila preživnina nazadnje določena oziroma usklajena. Količnik uskladitve preživnin objavi minister, pristojen za družino, v Uradnem listu Republike Slovenije.

 

(2) Sodno poravnavo, pravnomočno sodno odločbo oziroma izvršljivi notarski zapis je sodišče oziroma notar dolžan poslati pristojnemu centru za socialno delo, če ni bil dogovorjen drugačen način usklajevanja.

 

(3) Center za socialno delo pisno obvesti upravičenca in zavezanca o vsakokratni uskladitvi in novem znesku preživnine. Obvestilo centra za socialno delo je skupaj s sodno poravnavo, pravnomočno sodno odločbo oziroma izvršljivim notarskim zapisom izvršilni naslov.

 

  1. člen

 

Pravica do preživnine preneha, če razvezani zakonec, ki jo je prejemal, pridobi premoženje ali svoje dohodke, s katerimi se lahko preživlja, če sklene novo zakonsko zvezo ali če živi v zunajzakonski skupnosti.

 

  1. člen

 

(1) Običajnih daril, ki sta si jih zakonca dala drug drugemu pred sklenitvijo zakonske zveze ali med zakonsko zvezo, ni treba vračati.

 

(2) Druga darila, zlasti taka, ki niso sorazmerna premoženjskemu stanju darovalca, se morajo vrniti, in sicer v tistem stanju, v katerem so bila v trenutku, ko je nastal vzrok za razvezo.

 

(3) Namesto odsvojenih daril se vrne vrednost ali stvar, prejeta zanje.

 

  1. člen

 

(1) Pravica tožbe za razvezo ne preide na dediče, tožnikovi dediči pa smejo nadaljevati že začeti postopek, da bi dokazali utemeljenost tožbe.

 

(2) Darila, ki jih je preživeli zakonec dobil od svojega bivšega zakonca, kakor tudi darila, ki mu jih je sam dal, se vračajo po pravilih, ki veljajo glede daril po razvezi zakonske zveze.

 

Tretji del

RAZMERJA MED STARŠI IN OTROCI

 

  1. Ugotavljanje očetovstva in materinstva

 

  1. člen

 

Za očeta otroka, rojenega v zakonski zvezi ali v dobi tristo dni po prenehanju zakonske zveze, velja mož otrokove matere.

 

  1. člen

 

Za očeta otroka, ki ni rojen v zakonski zvezi, velja tisti, ki otroka prizna za svojega ali čigar očetovstvo se ugotovi s sodno odločbo.

 

  1. člen

 

Oče lahko prizna otroka za svojega pri centru za socialno delo ali pred matičarjem ali v javni listini ali v oporoki.

 

  1. člen

 

Priznanje očetovstva lahko da oseba, ki je razsodna in stara najmanj petnajst let.

 

  1. člen

 

(1) Priznanje očetovstva velja in se vpiše v matično knjigo samo, če se s tem priznanjem strinja otrokova mati, ki jo matičar o tem obvesti.

 

(2) Če se mati ne strinja s tem priznanjem ali če ne da izjave v enem mesecu po prejemu obvestila, lahko tisti, ki je priznal otroka za svojega, vloži tožbo pri sodišču na ugotovitev, da je on otrokov oče. Tožba se lahko vloži v enem letu po prejemu obvestila, da se mati ne strinja s priznanjem očetovstva, vendar le v petih letih po rojstvu otroka.

 

(3) Kadar mati ni več živa ali je neznanega bivališča, da izjavo otrokov skrbnik s privolitvijo centra za socialno delo.

 

  1. člen

 

Ko matičar dobi obvestilo o rojstvu otroka, rojenega izven zakonske zveze, obvesti center za socialno delo, ki pokliče mater, da izjavi, koga šteje za očeta svojega otroka. To izjavo lahko da mati tudi brez poziva. Če mati pove ime otrokovega očeta, ga center za socialno delo pokliče, da izjavi, ali je otrokov oče. Če očetovstva ne prizna, lahko mati v otrokovem imenu vloži tožbo na ugotovitev očetovstva.

 

  1. člen

 

(1) Tožbo na ugotovitev očetovstva za otroka, rojenega izven zakonske zveze, lahko vloži v otrokovem imenu mati, dokler izvršuje roditeljsko pravico oziroma otrokov skrbnik s privolitvijo centra za socialno delo, otrok pa, ko postane polnoleten, vendar najkasneje pet let od dneva, ko postane polnoleten.

 

(2) Tožba se lahko vloži tudi po smrti domnevnega očeta, vendar najkasneje eno leto po njegovi smrti.

 

  1. člen

 

(prenehal veljati)

 

  1. člen

 

Oče otroka, rojenega izven zakonske zveze, je dolžan po svojih možnostih prispevati k stroškom zaradi nosečnosti in poroda ter k stroškom za preživljanje matere pred porodom in po porodu, dokler se mati ne more zaposliti.

 

  1. člen

 

Določbe o ugotavljanju očetovstva se primerno uporabljajo tudi pri ugotavljanju materinstva.

 

  1. Izpodbijanje očetovstva in materinstva

 

  1. člen

 

(1) Mož lahko izpodbija očetovstvo otroka, ki ga je rodila njegova žena v zakonski zvezi ali pred pretekom tristo dni od prenehanja zakonske zveze, če misli, da ni njegov oče.

 

(2) Tožbo mora vložiti v enem letu od tedaj, ko je zvedel za okoliščine, ki vzbujajo sum, da otrok ni njegov, vendar najkasneje pet let po rojstvu otroka.

 

  1. člen

 

(1) Mati lahko izpodbija, da je oče njenega otroka tisti, ki velja po tem zakonu za njegovega očeta.

 

(2) Tožbo mora vložiti v enem letu po rojstvu otroka.

 

  1. člen

 

Otrok lahko s tožbo izpodbija, da je njegov oče tisti, ki po tem zakonu velja za njegovega očeta, in sicer v petih letih od dneva, ko postane polnoleten.

 

  1. člen

 

(1) Kdor misli, da je oče otroka, lahko izpodbija očetovstvo tistega, ki po tem zakonu velja za otrokovega očeta.

 

(2) Tožbo mora vložiti v enem letu od dneva, ko je bilo očetovstvo vpisano v matično knjigo.

 

  1. člen

 

(prenehal veljati)

 

  1. člen

 

(prenehal veljati)

 

  1. Pravice in dolžnosti staršev ter otrok

 

  1. člen

 

Starši morajo svojim otrokom omogočiti pogoje za zdravo rast, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje in delo.

 

  1. člen

 

(1) Starši so dolžni svoje otroke preživljati, skrbeti za njihovo življenje in zdravje in jih vzgajati.

 

(2) Starši so dolžni po svojih močeh skrbeti za šolanje in strokovno izobrazbo svojih otrok glede na njihove sposobnosti, nagnjenja in želje.

 

  1. člen

 

Otrok se ne sme dati v varstvo in vzgojo osebi, ki ne sme biti skrbnik.

 

  1. člen

 

(1) Če starša ne živita ali ne bosta več živela skupaj, se morata sporazumeti o varstvu in vzgoji skupnih otrok v skladu z njihovimi koristmi. Sporazumeta se lahko, da imata oziroma obdržita oba varstvo in vzgojo otrok ali da so vsi otroci v varstvu in vzgoji pri enem od njiju ali da so eni otroci pri enem, drugi pri drugem od njiju. Če se sama o tem ne sporazumeta, jima pri sklenitvi sporazuma pomaga center za socialno delo.

 

(2) Če se starša sporazumeta o varstvu in vzgoji otrok, lahko predlagata, da sodišče v nepravdnem postopku izda o tem sklep. Če sodišče ugotovi, da sporazum ni v skladu s koristjo otrok, predlog zavrne.

 

(3) Če se starša tudi ob pomoči centra za socialno delo ne sporazumeta o varstvu in vzgoji otrok, odloči sodišče na zahtevo enega ali obeh staršev, da so vsi otroci v varstvu in vzgoji pri enem od njiju ali da so eni otroci pri enem, drugi pri drugem od njiju. Sodišče lahko po uradni dolžnosti tudi odloči, da se vsi ali nekateri otroci zaupajo v varstvo in vzgojo drugi osebi. Preden sodišče odloči, mora glede otrokove koristi pridobiti mnenje centra za socialno delo. Sodišče upošteva tudi otrokovo mnenje, če ga je otrok izrazil sam ali po osebi, ki ji zaupa in jo je sam izbral in če je sposoben razumeti njegov pomen in posledice.

 

(4) Zahtevi iz prejšnjega odstavka mora biti priloženo dokazilo pristojnega centra za socialno delo, da sta se starša ob njegovi pomoči poskušala sporazumeti o varstvu in vzgoji skupnih otrok.

 

105.a člen

 

(1) Če starša ne živita ali ne bosta več živela skupaj, se sporazumeta o preživljanju skupnih otrok. Če se sama o tem ne sporazumeta, jima pri sklenitvi sporazuma pomaga center za socialno delo.

 

(2) Če se starša tudi ob pomoči centra za socialno delo ne sporazumeta o preživljanju skupnih otrok, odloči o tem sodišče na zahtevo enega ali obeh staršev po postopku iz tretjega in četrtega odstavka prejšnjega člena.

 

  1. člen

 

(1) Otrok ima pravico do stikov z obema staršema, oba starša imata pravico do stikov z otrokom. S stiki se zagotavljajo predvsem otrokove koristi.

 

(2) Tisti od staršev, pri katerem otrok živi v varstvu in vzgoji, oziroma druga oseba, pri kateri otrok živi, mora opustiti vse, kar otežuje ali onemogoča otrokove stike. Prizadevati si mora za ustrezen odnos otroka do stikov z drugim od staršev oziroma s staršema. Tisti od staršev, ki izvršuje stike, mora opustiti vse, kar otežuje varstvo in vzgojo otroka.

 

(3) Če se starša sporazumeta o stikih, lahko predlagata, da sodišče v nepravdnem postopku izda o tem sklep. Če sodišče ugotovi, da sporazum ni v skladu s koristjo otrok, predlog zavrne.

 

(4) Če se starša tudi ob pomoči centra za socialno delo ne sporazumeta o stikih, odloči o tem sodišče na zahtevo enega ali obeh staršev. Pri odločanju vodi sodišče predvsem korist otroka. Sodišče odloča v nepravdnem postopku, razen kadar odloča o stikih skupaj s spori o varstvu in vzgoji otrok. Predlogu oziroma zahtevi za ureditev stikov mora biti priloženo dokazilo pristojnega centra za socialno delo, da sta se starša ob njegovi pomoči poskušala sporazumeti o stikih.

 

(5) Sodišče lahko pravico do stikov odvzame ali omeji samo, če je to potrebno zaradi varovanja otrokove koristi. Stiki niso v otrokovo korist, če pomenijo za otroka psihično obremenitev ali če se sicer z njimi ogroža njegov telesni ali duševni razvoj. Sodišče lahko odloči, da se stiki izvršujejo pod nadzorom tretje osebe ali da se ne izvajajo z osebnim srečanjem in druženjem, ampak na drug način, če sicer ne bi bila zagotovljena otrokova korist.

 

(6) Če tisti od staršev, pri katerem otrok živi, onemogoča stike med otrokom in drugim od staršev in stikov ni mogoče izvrševati niti ob strokovni pomoči centra za socialno delo, lahko sodišče na zahtevo drugega starša odloči, da se staršu, ki onemogoča stike, odvzame varstvo in vzgoja in se otroka zaupa drugemu od staršev, če meni, da bo ta omogočal stike in če je le tako mogoče varovati otrokovo korist.

 

(7) Preden odloči sodišče po četrtem, petem ali šestem odstavku tega člena, mora glede otrokove koristi pridobiti mnenje centra za socialno delo. Sodišče upošteva tudi otrokovo mnenje, če ga je otrok izrazil sam ali po osebi, ki ji zaupa in jo je sam izbral in če je sposoben razumeti njegov pomen in posledice.

 

106.a člen

 

(1) Otrok ima pravico do stikov z drugimi osebami, s katerimi je družinsko povezan in nanje osebno navezan, razen če je to v nasprotju z otrokovo koristjo. Šteje se, da so take osebe predvsem otrokovi stari starši, bratje in sestre, polbratje in polsestre, nekdanji rejniki, prejšnji ali sedanji zakonec oziroma zunajzakonski partner enega ali drugega od njegovih staršev.

 

(2) O stikih se sporazumejo otrokovi starši, otrok, če je sposoben razumeti pomen sporazuma, in osebe iz prejšnjega odstavka. Če se sami o tem ne sporazumejo, jim pri sklenitvi sporazuma pomaga center za socialno delo. Obseg in način izvrševanja stikov morata biti v otrokovo korist. Če se starša otroka, otrok in osebe iz prejšnjega odstavka sporazumejo o stikih, lahko predlagajo, da sodišče v nepravdnem postopku izda o tem sklep. Če sodišče ugotovi, da sporazum ni v skladu s koristjo otrok, predlog zavrne.

 

(3) Če se tudi ob pomoči centra za socialno delo ne sporazumejo, odloči o stikih sodišče v nepravdnem postopku, razen kadar odloča o stikih skupaj s spori o varstvu in vzgoji otrok.

 

(4) Predlog za odločitev o obsegu in načinu izvrševanja stikov lahko vloži otrok, ki je dopolnil petnajst let in je sposoben razumeti pomen in pravne posledice svojih dejanj, osebe iz prvega odstavka tega člena ali center za socialno delo. Predlogu za ureditev stikov mora biti priloženo dokazilo pristojnega centra za socialno delo, da so se osebe iz prvega odstavka tega člena s starši otroka in otrokom ob njegovi pomoči poskušale sporazumeti o stikih.

 

(5) Preden sodišče odloči o predlogu, mora glede otrokove koristi pridobiti mnenje pristojnega centra za socialno delo. Če predlagatelj ni otrok, upošteva sodišče tudi njegovo mnenje, če ga je otrok izrazil sam ali po osebi, ki ji zaupa in jo je sam izbral in če je sposoben razumeti njegov pomen in posledice.

 

  1. člen

 

(1) Mladoletne otroke zastopajo starši.

 

(2) Če je treba mladoletnemu otroku kaj vročiti ali sporočiti, se to lahko veljavno vroči ali sporoči enemu ali drugemu roditelju, če pa starši ne živijo skupaj, tistemu roditelju, pri katerem otrok živi.

 

(3) Če imata oba starša varstvo in vzgojo otroka, se morata sporazumeti o stalnem prebivališču otroka in o tem, kateremu od njiju se vročajo pošiljke za otroka.

 

  1. člen

 

Mladoletnik, ki dopolni petnajst let, lahko sam sklepa pravne posle, če zakon ne določa drugače. Za veljavnost teh poslov je potrebna odobritev staršev, če so tako pomembni, da bistveno vplivajo na mladoletnikovo življenje, ali če so takšni, da lahko vplivajo na njegovo življenje tudi po polnoletnosti.

 

  1. člen

 

Otrokovo premoženje upravljajo do otrokove polnoletnosti v otrokovo korist njegovi starši.

 

  1. člen

 

Dohodke iz premoženja otrok smejo starši uporabljati predvsem za njegovo preživljanje, vzgojo in izobraževanje, pa tudi za nujne potrebe družinske skupnosti, če sami nimajo zadosti sredstev.

 

  1. člen

 

Starši smejo s privolitvijo centra za socialno delo odsvojiti ali obremeniti stvari iz premoženja svojega otroka samo zaradi njegovega preživljanja, vzgoje in izobrazbe, ali če to zahteva kaka druga njegova korist.

 

  1. člen

 

Mladoletnik, ki dopolni petnajst let in ki je zaposlen, lahko razpolaga s svojim osebnim dohodkom. Pri tem je dolžan prispevati za svoje preživljanje in izobraževanje.

 

  1. Izvrševanje roditeljske pravice

 

  1. člen

 

(1) Roditeljsko pravico izvršujeta starša sporazumno v skladu z otrokovo koristjo. Če se sama o tem ne sporazumeta, jima pri sklenitvi sporazuma pomaga center za socialno delo.

 

(2) Kadar starša ne živita skupaj in nimata oba varstva in vzgoje otroka, odločata o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj, oba sporazumno, v skladu z otrokovo koristjo. Če se sama o tem ne sporazumeta, jima pri sklenitvi sporazuma pomaga center za socialno delo. O vprašanjih dnevnega življenja otroka odloča tisti od staršev, ki ima otroka v varstvu in vzgoji.

 

(3) Če se starša v primerih iz prejšnjih odstavkov tudi ob pomoči centra za socialno delo ne sporazumeta o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj, odloči o tem na predlog enega ali obeh staršev sodišče v nepravdnem postopku. Predlogu mora biti priloženo dokazilo pristojnega centra za socialno delo, da sta se starša ob njegovi pomoči poskušala sporazumeti o izvrševanju roditeljske pravice.

 

(4) Preden sodišče odloči, mora o otrokovi koristi pridobiti mnenje centra za socialno delo. Sodišče upošteva tudi otrokovo mnenje, če ga je otrok izrazil sam ali po osebi, ki ji zaupa in jo je sam izbral in če je sposoben razumeti njegov pomen in posledice.

 

(5) Kadar je eden od staršev zadržan izvrševati roditeljsko pravico, jo izvršuje drugi od staršev sam.

 

  1. člen

 

(črtan)

 

  1. člen

 

Če eden od staršev ni več živ ali ni znan, ali če mu je odvzeta roditeljska pravica, ali če mu je odvzeta poslovna sposobnost, pripada roditeljska pravica drugemu od staršev.

 

  1. Odvzem roditeljske pravice

 

  1. člen

 

(1) Roditelju, ki zlorablja roditeljsko pravico, ali je otroka zapustil, ali je s svojim ravnanjem očitno pokazal, da ne bo skrbel za otroka, ali drugače hudo zanemarja svoje dolžnosti, se odvzame roditeljska pravica s sodno odločbo.

 

(2) Roditeljska pravica se roditelju lahko vrne z odločbo sodišča, če preneha razlog, zaradi katerega mu je bila ta pravica odvzeta, razen če je bil otrok posvojen.

 

(3) O zadevah iz prejšnjih odstavkov odloča sodišče v nepravdnem postopku.

 

  1. Prenehanje roditeljske pravice

 

  1. člen

 

(1) Roditeljska pravica preneha s polnoletnostjo otroka, to je, ko dopolni osemnajst let, ali če mladoletnik pred polnoletnostjo sklene zakonsko zvezo.

 

(2) S sklenitvijo zakonske zveze pridobi mladoletnik popolno poslovno sposobnost.

 

(3) Popolno poslovno sposobnost lahko pridobi tudi mladoletnik, ki je postal roditelj, če so za to pomembni razlogi. O tem odloča sodišče v nepravdnem postopku.

 

  1. Podaljšanje roditeljske pravice

 

  1. člen

 

(1) Sodišče lahko izda po predlogu staršev ali centra za socialno delo v nepravdnem postopku odločbo, da se roditeljska pravica podaljša tudi čez otrokovo polnoletnost, če otrok zaradi telesne ali duševne prizadetosti ni sposoben, da sam skrbi zase, za svoje koristi in pravice.

 

(2) Če je oseba že polnoletna in predlog staršev za podaljšanje roditeljske pravice ni bil pravočasno vložen, sme sodišče priznati roditeljsko pravico staršem in jo podaljšati čez otrokovo polnoletnost.

 

(3) Ko prenehajo razlogi, zaradi katerih je bila podaljšana roditeljska pravica, izda sodišče na predlog centra za socialno delo odločbo o prenehanju roditeljske pravice.

 

(4) Odločbe po prejšnjih odstavkih tega člena se zaznamujejo v matični knjigi, če ima tak otrok nepremičnino pa tudi v zemljiški knjigi in v drugih javnih knjigah.

 

  1. Ukrepi centra za socialno delo

 

  1. člen

 

Center za socialno delo je dolžan storiti potrebne ukrepe, ki jih zahtevata vzgoja in varstvo otroka ali varstvo njegovih premoženjskih ter drugih pravic in koristi.

 

  1. člen

 

(1) Center za socialno delo sme odvzeti otroka staršem in ga dati v vzgojo in varstvo drugi osebi ali zavodu, če so starši zanemarili otrokovo vzgojo in varstvo ali če je to iz drugih pomembnih razlogov v otrokovo korist.

 

(2) S tem odvzemom ne prenehajo druge dolžnosti in pravice staršev do otroka.

 

(3) Center za socialno delo spremlja izvajanje ukrepa iz prvega odstavka tega člena.

 

  1. člen

 

(1) Center za socialno delo sme sam ali v sporazumu s starši oddati otroka v zavod zaradi njegove osebnostne ali vedenjske motenosti, ki bistveno ogroža njegov zdrav osebnostni razvoj.

 

(2) Center za socialno delo odloči o ustavitvi izvrševanja ukrepa iz prejšnjega odstavka takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih je bil ukrep izrečen. Ukrep lahko traja največ tri leta.

 

(3) Na podlagi mnenja zavoda sme center za socialno delo izjemoma podaljšati ukrep iz prvega odstavka tega člena tudi preko roka iz prejšnjega odstavka. Tudi za tak ukrep veljajo omejitve iz prejšnjega odstavka.

 

(4) Otrok, ki dopolni osemnajst let, sme ostati v zavodu le v primeru, da v to privoli.

 

  1. člen

 

(1) Center za socialno delo sme od staršev zahtevati, da dajo račun o upravljanju otrokovega premoženja. Od sodišča lahko zahteva, da za varstvo otrokovih premoženjskih koristi dovoli zavarovanje na premoženju staršev.

 

(2) Za zavarovanje otrokovih premoženjskih koristi lahko sodišče v nepravdnem postopku odloči, da imajo starši glede upravljanja otrokovega premoženja položaj skrbnika.

 

  1. Dolžnost preživljanja

 

  1. člen

 

(1) Starši so dolžni preživljati svoje otroke do polnoletnosti, tako da v skladu s svojimi sposobnostmi in zmožnostmi zagotovijo življenjske razmere, potrebne za otrokov razvoj.

 

(2) Če se otrok redno šola, pa tudi če se redno šola vpisan na izredni študij, so ga starši dolžni preživljati tudi po polnoletnosti, vendar največ do dopolnjenega šestindvajsetega leta starosti.

 

(3) Otroka iz prejšnjih odstavkov, ki je sklenil zakonsko zvezo ali živi v zunajzakonski skupnosti, so starši dolžni preživljati le, če ga ne more preživljati zakonec ali zunajzakonski partner.

 

  1. člen

 

(1) Polnoletni otrok je dolžan po svojih zmožnostih preživljati svoje starše, če ti nimajo dovolj sredstev za življenje in si jih ne morejo pridobiti.

 

(2) Polnoletni otrok ni dolžan preživljati tistega od staršev, ki iz neopravičenih razlogov ni izpolnjeval preživninskih obveznosti do njega.

 

  1. člen

 

Tisti od staršev, ki mu je odvzeta roditeljska pravica, ni oproščen dolžnosti preživljanja otroka.

 

  1. člen

 

Če je več oseb skupaj dolžnih koga preživljati, se ta dolžnost razdeli mednje po njihovih zmožnostih in tudi glede na to, koliko je bil kdo deležen skrbi in pomoči.

 

  1. člen

 

(1) Zakonec ali zunajzakonski partner sta dolžna preživljati mladoletnega otroka svojega zakonca ali zunajzakonskega partnerja, ki živi z njima, razen če je otroka sposoben preživljati ta ali drugi od staršev.

 

(2) Dolžnost zakonca ali zunajzakonskega partnerja iz prejšnjega odstavka preneha s prenehanjem njegove zakonske zveze ali zunajzakonske skupnosti z materjo ali očetom otroka, razen če je zakonska zveza ali zunajzakonska skupnost prenehala zaradi smrti otrokove matere ali očeta. V tem primeru sta preživeli zakonec ali zunajzakonski partner dolžna preživljati otroka svojega umrlega zakonca ali zunajzakonskega partnerja samo, če sta živela z otrokom v času prenehanja zakonske zveze ali zunajzakonske skupnosti.

 

  1. člen

 

Odpoved pravici do preživnine nima pravnega učinka.

 

  1. člen

 

Preživnina se določi glede na potrebe upravičenca in materialne ter pridobitne zmožnosti zavezanca.

 

129.a člen

 

(1) Pri odmeri preživnine za otroka mora sodišče upoštevati otrokovo korist, tako da je preživnina primerna za zagotavljanje uspešnega telesnega in duševnega razvoja otroka.

 

(2) Preživnina mora zajemati stroške življenjskih potreb otroka, zlasti stroške bivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb otroka.

 

  1. člen

 

Če se starša sporazumeta o preživnini, lahko predlagata, da sodišče v nepravdnem postopku izda o tem sklep. Če sodišče ugotovi, da sporazum ni v skladu s koristjo otrok, predlog zavrne.

 

130.a člen

 

O preživnini, ki jo je polnoletni otrok zavezan plačevati staršem, lahko upravičenec in zavezanec skleneta sporazum v obliki izvršljivega notarskega zapisa.

 

  1. člen

 

Starši preživljajo otroke v okviru svojega gospodinjstva, razen če je to v nasprotju s koristjo otroka.

 

131.a člen

 

(1) Razen pri dolžnosti staršev do preživljanja otrok, lahko zavezanec sam izbere ali bo upravičencu plačeval preživnino ali ga bo vzel k sebi v preživljanje ali pa bo poskrbel za njegovo preživljanje na drug način.

 

(2) Upravičenec lahko iz pomembnih razlogov zahteva, da se mu preživnina določi v denarju.

 

131.b člen

 

Preživljanje otrok in zakonca, ki jih je zavezanec dolžan preživljati po tem zakonu, ima prednost pred preživljanjem staršev zavezanca.

 

131.c člen

 

Preživnina se določi v mesečnem znesku in za naprej, zahteva pa se lahko od trenutka, ko je bila vložena tožba za preživnino.

 

  1. člen

 

Sodišče lahko na zahtevo upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena.

 

132.a člen

 

(1) Z izvršilnim naslovom določena preživnina se uskladi enkrat letno z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji. Uskladitev se opravi v mesecu marcu, pri čemer se upošteva kumulativna rast cen življenjskih potrebščin od meseca, od katerega je bila preživnina nazadnje določena oziroma usklajena. Količnik uskladitve preživnin objavi minister, pristojen za družino, v Uradnem listu Republike Slovenije.

 

(2) Sodno poravnavo, pravnomočno sodno odločbo oziroma izvršljivi notarski zapis o preživnini je sodišče oziroma notar dolžan poslati pristojnemu centru za socialno delo, če ni bil dogovorjen drugačen način usklajevanja.

 

(3) Center za socialno delo pisno obvesti upravičenca in zavezanca o vsakokratni uskladitvi in novem znesku preživnine. Obvestilo centra za socialno delo je skupaj s sodno poravnavo, pravnomočno sodno odločbo oziroma z izvršljivim notarskim zapisom izvršilni naslov.

 

(4) Če se otrok po osemnajstem letu starosti v letu, v katerem se opravlja uskladitev preživnine, redno ne šola, center za socialno delo ni dolžan pisno obvestiti upravičenca in zavezanca o uskladitvi preživnine.

 

(5) Upravičenec je po osemnajstem letu starosti dolžan centru za socialno delo do konca meseca januarja predložiti potrdilo o šolanju ali ga obvestiti, kje se redno šola.

 

  1. člen

 

Kdor je imel izdatke zaradi preživljanja kake osebe, sme s tožbo zahtevati povračilo izdatkov od tistega, ki jo je dolžan preživljati, kolikor so bili ti izdatki potrebni.

 

Četrti del

POSVOJITEV

 

  1. Pogoji za posvojitev in razmerja, ki nastanejo

s posvojitvijo

 

  1. člen

 

Posvojiti se sme samo mladoletna oseba.

 

  1. člen

 

Nihče ne more biti posvojen od več oseb, razen če sta posvojitelja zakonca.

 

  1. člen

 

(1) Posvojiti ni mogoče sorodnika v ravni vrsti in tudi ne brata ali sestre.

 

(2) Skrbnik ne more posvojiti svojega varovanca, dokler traja med njima skrbniško razmerje.

 

  1. člen

 

(1) Posvojitelj je lahko le polnoletna oseba, ki je vsaj osemnajst let starejša od posvojenca. V izjemnih primerih sme center za socialno delo, potem ko razišče vse okoliščine primera in se prepriča, da bi bila taka posvojitev v posvojenčevo korist, dovoliti posvojitev tudi posvojitelju, ki ni osemnajst let starejši od posvojenca.

 

(2) Za posvojitev mladoletne osebe, ki je starejša kot deset let, je potrebno njeno soglasje.

 

  1. člen

 

Zakonca lahko samo skupaj posvojita otroke, razen če eden od njiju posvoji otroka svojega zakonca.

 

  1. člen

 

Posvojitelj ne more biti:

 

– oseba, ki ji je odvzeta roditeljska pravica;

 

– oseba, za katero se utemeljeno domneva, da bi posvojitev izrabila v škodo posvojenca;

 

– oseba, ki ne daje jamstva, da bo izvrševala roditeljsko pravico v otrokovo korist;

 

– oseba, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost, ali ki je tako duševno prizadeta ali bolna, da utegne spraviti posvojenčevo zdravje in življenje v nevarnost.

 

  1. člen

 

(1) Posvojitelj je izjemoma lahko tuj državljan, če center za socialno delo za otroka, ki naj bi bil posvojen, ni mogel najti posvojitelja med državljani Republike Slovenije.

 

(2) Za posvojitev otroka, ki ga posvoji tuj državljan, morata dati soglasje minister, pristojen za družino in minister, pristojen za upravo. Soglasje ni potrebno v primeru, če je posvojitelj zakonec otrokovega roditelja.

 

  1. člen

 

(1) V posvojitev se sme dati samo otrok, čigar starši so neznani ali že leto dni neznanega bivališča ali če so privolili pred pristojnim organom, da dajo otroka v posvojitev. Ni potrebna privolitev roditelja, ki mu je bila odvzeta roditeljska pravica, ali ki trajno ni sposoben izraziti svoje volje.

 

(2) Posvojitev je možna po preteku enega leta od izpolnitve pogoja iz prejšnjega odstavka. Posvojitev je izjemoma možna tudi pred pretekom tega roka, če center za socialno delo ugotovi, da bi bilo to v korist otroka.

 

(3) V posvojitev se sme dati tudi otrok, ki nima živih staršev.

 

  1. člen

 

S posvojitvijo nastanejo med posvojencem in njegovimi potomci ter posvojiteljem in njegovimi sorodniki enaka razmerja kot med sorodniki, če zakon ne določa drugače.

 

  1. člen

 

Pri posvojitvi prenehajo pravice in dolžnosti posvojenca do njegovih staršev in drugih sorodnikov ter pravice in dolžnosti staršev in sorodnikov do njega.

 

  1. člen

 

Posvojitev se ne more razvezati.

 

  1. člen

 

Pri posvojitvi se v rojstno matično knjigo vpišejo posvojitelji kot posvojenčevi starši.

 

  1. Postopek za posvojitev

 

  1. člen

 

Postopek za posvojitev začne center za socialno delo po uradni dolžnosti ali na predlog bodočega posvojitelja.

 

  1. člen

 

(1) V postopku za posvojitev se morajo priskrbeti izpiski iz rojstnih matičnih knjig in druge ustrezne listine za posvojitelja in posvojenca ter ugotoviti, da bodočemu posvojitelju ni bila odvzeta roditeljska pravica.

 

(2) Preden center za socialno delo odloči o posvojitvi, mora zaslišati polnoletne brate in sestre, stare starše oziroma če ti niso živi, strice in tete otroka, čigar starši so neznanega bivališča ali niso več živi.

 

  1. člen

 

Da se ugotovi, ali se bosta posvojenec in posvojitelj lahko vživela v novi položaj in ali bo posvojitev za posvojenca koristna; center za socialno delo lahko odloči, da bodoči posvojenec preživi v družini posvojitelja določen čas pred odločitvijo o posvojitvi.

 

  1. člen

 

Če center za socialno delo iz vsebine predloženih listin ali poizvedb o posvojitelju, ki jih opravi pred odločitvijo o posvojitvi, ali na podlagi spoznanj iz časa, ki ga je otrok preživel pri bodočem posvojitelju pred odločitvijo o posvojitvi, ugotovi, da niso izpolnjeni predpisani pogoji za posvojitev ali da posvojitev ne bi bila v korist posvojenca, z odločbo zavrne predlog oziroma ustavi postopek za posvojitev.

 

  1. člen

 

(1) Če center za socialno delo ugotovi, da so izpolnjeni s tem zakonom določeni pogoji za posvojitev in da je posvojitev posvojencu v korist, izda odločbo o posvojitvi.

 

(2) V odločbi o posvojitvi se vpiše ime in priimek posvojenca, ki mu ga je določil posvojitelj.

 

  1. člen

 

Pravnomočno odločbo o posvojitvi pošlje center za socialno delo pristojnemu matičarju, da jo vpiše v matično knjigo.

 

  1. Neveljavnost posvojitve

 

  1. člen

 

Posvojitev je neveljavna, če niso bili izpolnjeni pogoji, določeni v 134., 135., 136., 137., 139., 140. in 141. členu tega zakona.

 

  1. člen

 

Center za socialno delo po uradni dolžnosti ali na zahtevo posvojenca, njegovih staršev ali posvojitelja uvede postopek za razveljavitev odločbe o posvojitvi.

 

Peti del

REJNIŠTVO

 

  1. Namen rejništva

 

  1. člen

 

Namen rejništva je, da se otrokom pri osebah, ki niso njihovi starši, omogoči zdrava rast, izobraževanje, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje ter delo.

 

  1. člen

 

Pod varstvom in nadzorstvom so otroci, ki jih odda v rejništvo center za socialno delo, pa tudi otroci, ki jih starši sami oddajo v rejništvo.

 

  1. člen

 

Z oddajo otroka v rejništvo ne prenehajo pravice in dolžnosti staršev ali skrbnika, ki jih imajo po tem zakonu.

 

  1. Rejništvo po odločbi centra za socialno delo

 

  1. člen

 

(1) Center za socialno delo odda v rejništvo otroka, ki nima svoje družine, otroka, ki iz različnih vzrokov ne more živeti pri starših ali otroka, katerega telesni in duševni razvoj je ogrožen v okolju, v katerem živi.

 

(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko center za socialno delo odda v rejništvo otroka, ki mu je potrebno usposabljanje v skladu s posebnimi predpisi (otroci z motnjami v telesnem in duševnem razvoju).

 

  1. člen

 

(1) Center za socialno delo odda otroka v rejništvo s privoljenjem staršev oziroma roditelja, pri katerem otrok živi.

 

(2) Privoljenje staršev ni potrebno, če je bil otrok staršem odvzet.

 

  1. člen

 

Če je treba oddati v rejništvo več otrok, ki so bratje in sestre, se oddajo praviloma vsi v isto družino.

 

  1. člen

 

O oddaji otroka v rejništvo izda center za socialno delo odločbo.

 

  1. člen

 

Po oddaji v rejništvo si mora center za socialno delo prizadevati, da se odpravijo vzroki, zaradi katerih je bil otrok oddan v rejništvo.

 

  1. Rejnik

 

  1. člen

 

(prenehal veljati)

 

  1. člen

 

(prenehal veljati)

 

  1. člen

 

(prenehal veljati)

 

  1. člen

 

(prenehal veljati)

 

  1. člen

 

(prenehal veljati)

 

  1. člen

 

(1) Center za socialno delo spremlja razvoj otrok v rejništvu in nadzoruje vzgojo in izobraževanje rejencev ter izpolnjevanje drugih obveznosti iz rejniške pogodbe.

 

(2) Center za socialno delo po potrebi ukrepa, da se v vseh primerih in na najboljši način uresničuje namen rejništva.

 

  1. člen

 

(prenehal veljati)

 

  1. člen

 

(prenehal veljati)

 

  1. Prenehanje rejništva

 

  1. člen

 

Rejništvo preneha:

 

– s polnoletnostjo otroka oziroma že prej, če je rejenec usposobljen za samostojno življenje;

 

– če prenehajo razlogi, zaradi katerih je bila potrebna oddaja otroka v rejništvo.

 

  1. člen

 

(prenehal veljati)

 

  1. člen

 

(prenehal veljati)

 

  1. člen

 

(prenehal veljati)

 

  1. člen

 

(prenehal veljati)

 

  1. člen

 

Če se rejniška pogodba odpove ali razveže, ukrene center za socialno delo, kar je potrebno za nadaljnje varstvo otroka.

 

  1. Oddaja otroka v rejništvo po starših

 

  1. člen

 

(1) Starši, ki sami oddajo otroka v rejništvo in oseba, ki otroka sprejme, morajo najpozneje v enem mesecu obvestiti o tem center za socialno delo.

 

(2) Center za socialno delo, ki ugotovi primere takega rejništva na svojem območju, je dolžan obvestiti o tem pristojni center za socialno delo.

 

  1. člen

 

Če je pri osebi, kateri so starši sami oddali otroka v rejništvo, ogrožen telesni in duševni razvoj otroka ali če je mogoče utemeljeno sklepati, da v danem okolju ne bo dosežen namen rejništva, ukrene center za socialno delo, kar je potrebno za otrokovo korist.

 

Šesti del

SKRBNIŠTVO

 

  1. Namen skrbništva

 

  1. člen

 

(1) Namen skrbništva nad mladoletnimi osebami je, da se s skrbjo, vzgojo in izobrazbo vsestransko razvije osebnost mladoletnih varovancev in da se varovanci usposobijo za samostojno življenje in delo.

 

(2) Namen skrbništva nad drugimi osebami je varstvo njihove osebnosti, ki se uresničuje predvsem z oskrbo, zdravljenjem in usposabljanjem za samostojno življenje.

 

(3) Skrbništvo ima tudi namen, da se zavarujejo premoženjske in druge pravice in koristi oseb, ki so pod skrbništvom.

 

  1. Skrbnik

 

  1. člen

 

Osebi pod skrbništvom postavi center za socialno delo skrbnika. Dolžnost skrbnika je prostovoljna in častna.

 

  1. člen

 

Za skrbnika se postavi oseba, ki ima osebne lastnosti in sposobnosti, potrebne za opravljanje dolžnosti skrbnika in ki privoli, da bo skrbnik.

 

  1. člen

 

Skrbnik ne more biti:

 

– oseba, ki ji je odvzeta roditeljska pravica;

 

– oseba, ki nima poslovne sposobnosti;

 

– oseba, katere koristi so v navzkrižju s koristmi varovanca;

 

– oseba, od katere glede na njene osebnostne lastnosti ali razmerja z varovancem ali njegovimi starši ni mogoče pričakovati, da bo pravilno opravljala skrbniške dolžnosti.

 

  1. člen

 

(1) Če je mogoče, in če to ni v nasprotju s koristmi varovanca, se imenuje za skrbnika njegov sorodnik.

 

(2) Skrbništvo se lahko poveri tudi ustrezni pravni osebi, ki imenuje osebo, odgovorno za izvajanje skrbništva.

 

  1. člen

 

Pri imenovanju skrbnika upošteva center za socialno delo želje varovanca, če jih je zmožen izraziti, ter želje njegovih bližnjih sorodnikov, če je to v korist varovanca.

 

  1. člen

 

Osebi pod skrbništvom, ki je v varstvu in oskrbi v vzgojnem, socialnem, zdravstvenem ali drugem zavodu, postavi center za socialno delo skrbnika za opravljanje tistih skrbniških nalog, ki jih ta zavod ne opravlja v okviru svoje redne dejavnosti.

 

  1. člen

 

(1) Center za socialno delo lahko odloči, da osebi pod skrbništvom ne bo postavil skrbnika, ampak bo sam opravljal to dolžnost.

 

(2) Center za socialno delo lahko z odločbo omeji skrbnikove pravice in odloči, da bo posamezne skrbnikove naloge sam opravljal.

 

(3) Če center za socialno delo sam opravlja dolžnost skrbnika ali določene skrbnikove naloge, lahko zaupa posamezne naloge drugim strokovnim osebam, da jih opravljajo v njegovem imenu in pod njegovim nadzorstvom.

 

  1. člen

 

Center za socialno delo imenuje skrbnika z odločbo, v kateri določi njegove dolžnosti ter obseg njegovih pooblastil.

 

  1. člen

 

Skrbnik je dolžan vestno skrbeti za osebnost, pravice in koristi varovanca in skrbno upravljati njegovo premoženje.

 

  1. člen

 

Skrbnik je dolžan s pomočjo centra za socialno delo ukreniti vse potrebno, da se preskrbijo sredstva, ki so potrebna za izvajanje določenih skrbstvenih ukrepov.

 

  1. člen

 

(1) Če ima varovanec premoženje, odredi center za socialno delo naj se premoženje popiše, oceni in izroči skrbniku v upravo.

 

(2) Podrobnejše predpise za popis in ocenitev premoženja oseb pod skrbništvom izda minister, pristojen za družino.

 

(3) Skrbnik ne sme brez poprejšnje odobritve centra za socialno delo storiti ničesar, kar bi presegalo okvire rednega poslovanja ali upravljanja varovančevega premoženja.

 

  1. člen

 

(1) Skrbnik samostojno opravlja v varovančevem imenu in na njegov račun, kar spada v redno poslovanje in upravljanje varovančevega premoženja.

 

(2) Pri vsakem važnejšem opravilu se skrbnik posvetuje z varovancem, če je to mogoče in če je ta zmožen razumeti, za kaj gre.

 

  1. člen

 

Samo z odobritvijo centra za socialno delo sme skrbnik:

 

– odtujiti ali obremeniti varovančeve nepremičnine;

 

– odtujiti iz varovančevega premoženja premičnine večje vrednosti ali razpolagati s premoženjskimi pravicami večje vrednosti;

 

– odpovedati se dediščini ali volilu oziroma odkloniti darilo;

 

– storiti druge ukrepe, za katere tako določa zakon.

 

  1. člen

 

(1) Skrbnik zastopa varovanca.

 

(2) Center za socialno delo zastopa varovanca, če sam opravlja dolžnosti skrbnika ali če je omejil skrbnikove pravice in odločil, da bo sam zastopal varovanca.

 

  1. člen

 

Skrbnik sme skleniti pravni posel z varovancem, za katerega skrbi, le tedaj, če center za socialno delo spozna, da je to varovancu v korist in ta posel vnaprej odobri.

 

  1. člen

 

(1) Skrbnik mora centru za socialno delo poročati in mu dati račun o svojem delu vsako leto kot tudi kadar center za socialno delo to zahteva.

 

(2) Iz skrbnikovega poročila mora biti razvidna njegova skrb za osebo varovanca, zlasti kar zadeva njegovo zdravje, vzgojo in izobraževanje ter njegova skrb za vse drugo, kar je za varovanca potrebno.

 

(3) Poročilo mora vsebovati tudi podatke o upravljanju varovančevega premoženja ter razpolaganju z njim, o varovančevih dohodkih in izdatkih in končno stanje njegovega premoženja.

 

(4) Podrobnejše predpise o sestavi in vsebini skrbniških poročil izda minister, pristojen za družino.

 

  1. člen

 

Center za socialno delo mora vestno pregledati skrbnikovo poročilo in po potrebi ukreniti vse potrebno, da se zavarujejo varovančeve koristi.

 

  1. člen

 

Skrbnik ima pravico do povračila upravičenih stroškov, ki jih je imel pri opravljanju svojih skrbniških dolžnosti, center za socialno delo lahko določi skrbniku za njegovo delo tudi ustrezno nagrado.

 

  1. člen

 

Skrbnik je dolžan povrniti varovancu škodo, ki mu jo prizadene z nepravilnim ali malomarnim opravljanjem ali s samovoljno opustitvijo dolžnosti skrbnika.

 

  1. člen

 

Center za socialno delo razreši skrbnika, če ugotovi, da je pri opravljanju skrbniških dolžnosti malomaren, da zlorablja svoje pravice ali da s svojim delom ogroža varovančeve koristi, ali če ugotovi, da bi bilo za varovanca koristneje, če bi imel drugega skrbnika.

 

  1. člen

 

Center za socialno delo razreši skrbnika, če ta to zahteva. To mora storiti v treh mesecih od dneva, ko skrbnik zahteva razrešitev.

 

  1. člen

 

(1) Zoper delo skrbnika in centra za socialno delo na področju skrbništva lahko ugovarjajo varovanec, ki je zmožen to storiti, njegovi sorodniki, pristojni organi in strokovne institucije.

 

(2) Ugovore zoper delo skrbnika rešuje pristojni center za socialno delo, ugovore zoper delo centra za socialno delo pa ministrstvo, pristojno za družino.

 

(3) Organ, ki rešuje ugovore iz prejšnjega odstavka, preizkusi njihovo utemeljenost, določi kaj naj se ukrene ter o tem obvesti tistega, ki je ugovarjal.

 

  1. Skrbništvo nad mladoletnimi

 

  1. člen

 

Mladoletnika, ki nima staršev ali za katere starši ne skrbijo, postavi center za socialno delo pod skrbništvo.

 

  1. člen

 

Skrbnik mladoletnika je dolžan skrbeti enako kot starši za mladoletnika.

 

  1. člen

 

(1) Mladoletnik pod skrbništvom, ki dopolni petnajst let, lahko sam sklepa svoje pravne posle, vendar pa je za veljavnost teh poslov potrebna odobritev njegovega skrbnika, za tiste posle, ki jih tudi skrbnik ne sme sam opravljati, pa odobritev centra za socialno delo.

 

(2) Mladoletnik pod skrbništvom, ki dopolni petnajst let, lahko razpolaga s svojim osebnim dohodkom, pri tem pa je dolžan prispevati za svoje preživljanje in izobraževanje.

 

  1. člen

 

Skrbnik sme samo z odobritvijo centra za socialno delo:

 

– oddati mladoletnika v vzgojni zavod ali ga izročiti komu drugemu v vzgajanje, nego in oskrbo;

 

– vzeti mladoletnika iz šole ali spremeniti vrsto izobraževanja;

 

– odločati o izbiri poklica za mladoletnika ali opravljanju njegovega poklica;

 

– storiti druge pomembnejše ukrepe glede mladoletnika, ki jih določa zakon.

 

  1. člen

 

Skrbništvo nad mladoletnikom preneha, ko postane mladoletnik polnoleten, ko sklene zakonsko zvezo, ali ko ga kdo posvoji, ali če je postal roditelj in mu je z odločbo sodišča priznana popolna poslovna sposobnost.

 

  1. Skrbništvo za osebe, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost

 

  1. člen

 

(1) Center za socialno delo postavi pod skrbništvo osebe, ki jim je po odločbi sodišča odvzeta poslovna sposobnost.

 

(2) Sodišče mora takoj poslati centru za socialno delo pravnomočno odločbo, s katero je nekomu odvzeta poslovna sposobnost.

 

  1. člen

 

Skrbnik osebe, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost, mora zlasti skrbeti za njeno osebnost, upoštevati pri tem vzroke, zaradi katerih je bila tej osebi odvzeta poslovna sposobnost in si prizadevati, da se ti vzroki odpravijo in da se varovanec usposobi za samostojno življenje in delo.

 

  1. člen

 

(1) Skrbnik osebe, ki ji je popolnoma odvzeta poslovna sposobnost, ima pravice in dolžnosti skrbnika mladoletnika, ki še ni star petnajst let.

 

(2) Skrbnik osebe, ki ji je delno odvzeta poslovna sposobnost, ima pravice in dolžnosti skrbnika mladoletnika, ki je že star petnajst let, center za socialno delo pa lahko po potrebi določi, katere posle sme oseba, ki ji je bila delno odvzeta poslovna sposobnost, opravljati samostojno in brez odobritve.

 

  1. člen

 

(1) Sodišče, pri katerem se je začel postopek, da se nekomu odvzame poslovna sposobnost, mora to takoj sporočiti centru za socialno delo. Center za socialno delo postavi osebi, zoper katero se je začel postopek, po potrebi začasnega skrbnika. Za to skrbništvo se uporabljajo določbe o skrbništvu nad mladoletniki, ki so že stari petnajst let, center za socialno delo pa sme po potrebi uporabiti zanj določbe o skrbništvu nad mladoletniki, ki še niso stari petnajst let.

 

(2) Dolžnost začasnega skrbnika preneha, ko se postavi stalni skrbnik ali ko postane pravnomočna odločba sodišča, da ni podlage za odvzem poslovne sposobnosti.

 

  1. člen

 

Skrbništvo nad osebo, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost, preneha, če ji sodišče z odločbo vrne poslovno sposobnost.

 

  1. Skrbništvo za posebne primere

 

  1. člen

 

Center za socialno delo postavi skrbnika za posebni primer ali skrbnika za določeno vrsto opravil odsotni osebi, katere prebivališče ni znano, pa tudi nima zastopnika, neznanemu lastniku premoženja, kadar je potrebno, da nekdo za to premoženje skrbi, pa tudi v drugih primerih, kadar je to potrebno za varstvo pravic in koristi posameznika.

 

  1. člen

 

V primerih iz prejšnjega člena tega zakona sme postaviti skrbnika, ob pogojih, ki jih določa zakon, tudi organ, pred katerim teče postopek. Ta organ pa mora o tem takoj obvestiti center za socialno delo. Center za socialno delo ima nasproti takemu skrbniku iste pravice kot nasproti skrbniku, ki ga je sam postavil.

 

  1. člen

 

(1) Poseben skrbnik se postavi mladoletniku, nad katerim izvršujejo starši roditeljske pravice, v primeru spora med njim in starši, za sklenitev posameznih pravnih opravil med njimi, ter v drugih primerih, če so njihove koristi v navzkrižju.

 

(2) Varovancu se postavi poseben skrbnik v primeru spora med njim in skrbnikom, za sklenitev pravnih opravil med njima, kot tudi v primerih, ko so njune koristi v navzkrižju.

 

(3) Če se med mladoletniki, nad katerimi ima ista oseba roditeljske pravice, ali med osebami, ki imajo istega skrbnika, vodi spor ali sklene pravno opravilo, v katerem so si koristi mladoletnikov oziroma varovancev v navzkrižju, se vsakemu izmed njih postavi poseben skrbnik za vodenje spora ali za sklenitev opravila.

 

(4) Kadar starši, posvojitelji, skrbniki ali državni ali drugi organi pri opravljanju dolžnosti zvedo za kakšen primer iz tega člena, morajo to sporočiti centru za socialno delo.

 

  1. člen

 

Če ni v mednarodni pogodbi drugače določeno, ukrene v neodložljivih primerih center za socialno delo po določbah tega zakona, kar je potrebno za varstvo osebnosti, pravic in koristi tujega državljana, dokler organ njegove države ne ukrene, kar je treba.

 

  1. člen

 

Pri postavitvi skrbnika za poseben primer določi center za socialno delo obseg skrbnikovih dolžnosti in pravic, upoštevajoč okoliščine vsakega posameznega primera.

 

  1. Postopek

 

  1. člen

 

(1) Kadar center za socialno delo zve, da je nekoga treba postaviti pod skrbništvo, ukrene takoj vse potrebno za varstvo njegove osebnosti ter njegovih pravic in koristi ter začne postopek za postavitev pod skrbništvo.

 

(2) Postopek za postavitev pod skrbništvo in za postavitev skrbnika je nujen.

 

  1. člen

 

O tem, da je treba nekoga postaviti pod skrbništvo ali da mu je potrebna kakšna oblika varstva, ki jo daje center za socialno delo, so dolžni center za socialno delo obvestiti:

 

– matičar, upravni in drugi organi, kadar pri opravljanju dolžnosti zvedo za tak primer;

 

– najbližji sorodniki, člani gospodinjstva in sosedje;

 

– organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in druge organizacije ter skupnosti.

 

  1. člen

 

Pri odločanju o obliki varstva, ki naj se da varovancu, mora center za socialno delo upoštevati predvsem potrebe in koristi varovanca.

 

  1. člen

 

(1) Pri odločanju o postavitvi pod skrbništvo, pri imenovanju ali razrešitvi skrbnika, pri odločanju o obsegu skrbnikovih pravic in dolžnosti ter o pravicah in koristih varovanca, postopa center za socialno delo po predpisih, ki veljajo za splošni upravni postopek, če ni v tem zakonu drugače določeno.

 

(2) V drugih primerih ravna center za socialno delo na najsmotrnejši način v skladu s svojo vlogo in s pravili stroke.

 

  1. člen

 

Center za socialno delo sme spreminjati svoje prejšnje odločitve glede skrbništva, če je to varovancu v korist in če s tem niso prizadete pravice drugih.

 

  1. člen

 

Postavitev pod skrbništvo in prenehanje skrbništva pri mladoletnih osebah in osebah, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost, se vpiše v rojstno matično knjigo.

 

  1. člen

 

Če ima varovanec nepremičnine, se postavitev pod skrbništvo in prenehanje skrbništva zaznamuje v zemljiški knjigi.

 

  1. člen

 

Izdatki za izvajanje skrbstvenih ukrepov v korist varovanca se krijejo:

 

– iz varovančevih dohodkov;

 

– iz sredstev, dobljenih od oseb, ki so dolžne varovanca preživljati;

 

– iz varovančevega premoženja;

 

– iz proračuna Republike Slovenije.

 

Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih – ZZZDR (Uradni list SRS, št. 15/76) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

 

Sedmi del

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

 

  1. člen

 

Zakonske zveze, sklenjene, preden je začel veljati ta zakon, so veljavne, če so bile sklenjene v skladu s predpisi, ki so tedaj veljali.

 

  1. člen

 

Določbe tega zakona o osebnih pravicah in dolžnostih zakoncev, o njihovih premoženjskih razmerjih in o prenehanju zakonske zveze veljajo od uveljavitve tega zakona tudi za prej sklenjene zakonske zveze ter za spore med zakonci, ki so v postopku.

 

  1. člen

 

Določbe tega zakona o razmerjih med starši in otroci, o posvojitvi, o rejništvu in o skrbništvu se uporabljajo tudi za primere, o katerih do uveljavitve tega zakona še ni bila izdana pravnomočna odločba.

 

  1. člen

 

(1) Za posvojitve, sklenjene po dosedanjih predpisih, se uporabljajo dosedanji predpisi.

 

(2) Posvojitve, sklenjene po dosedanjih predpisih, se lahko spremene v posvojitve po tem zakonu, če so izpolnjeni pogoji iz tega zakona.

 

  1. člen

 

Občinske skupnosti socialnega skrbstva morajo v treh letih po uveljavitvi tega zakona ustanoviti zakonske svetovalnice.

 

  1. člen

 

Določbi drugega odstavka 15. člena in prvega odstavka 26. člena tega zakona o predložitvi potrdila o obisku zakonske svetovalnice se začneta uporabljati 1. januarja 1980.

 

  1. člen

 

Določbe 68. do 71. člena tega zakona se začnejo uporabljati 1. januarja 1980.

 

  1. člen

 

Odločbo o višini prispevka za preživljanje pošlje sodišče pristojnemu organu občinske skupnosti socialnega skrbstva v skladu s prvim odstavkom 132. člena tega zakona za vse preživninske zadeve, nastale do uveljavitve tega zakona.

 

  1. člen

 

(1) Z dnem, ko začne veljati ta zakon, se v SR Sloveniji prenehajo uporabljati:

 

– temeljni zakon o zakonski zvezi (Uradni list SFRJ, št. 28/65), razen določbe 26. člena;

 

– temeljni zakon o razmerju med starši in otroci (Uradni list FLRJ, št. 104/47, 11/51, 53/56, 4/57 in Uradni list SFRJ, št. 10/65);

 

– temeljni zakon o posvojitvi (Uradni list FLRJ, št. 30/47, 24/52 in Uradni list SFRJ, št. 10/65), razen v primerih iz prvega odstavka 229. člena tega zakona;

 

– temeljni zakon o skrbništvu (Uradni list SFRJ, št. 16/65), razen določbe 29. člena;

 

– določbe šestindvajsetega poglavja zakona o pravdnem postopku (Uradni list FLRJ, št. 4/57, 52/61 in Uradni list SFRJ, št. 12/65, 1/71, 23/72 in 6/74), razen določb, ki se nanašajo na narok za poskus sprave, ki se bodo uporabljale do 1. januarja 1980.

 

(2) Z dnem, ko začne veljati ta zakon, prenehata veljati:

 

– zakon o rejništvu (Uradni list LRS, št. 34/60);

 

– zakon o premoženjskih razmerjih med zakonci (Uradni list LRS, št. 20/50).

 

  1. člen

 

Ta zakon začne veljati 1. januarja 1977.

 

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih – ZZZDR-A (Uradni list SRS, št. 1/89) vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:

 

  1. člen

 

Republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo izda izvršilne predpise iz 12., 28. in 29. člena v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

 

Do izdaje izvršilnega predpisa iz 12. člena tega zakona se glede postopka uporabljajo določbe samoupravnih splošnih aktov občinskih skupnosti socialnega skrbstva.

 

  1. člen

 

Zakonodajno-pravna komisija Skupščine SR Slovenije je pooblaščena, da določi prečiščeno besedilo zakona.

 

  1. člen

 

Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.

 

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih – ZZZDR-B (Uradni list RS, št. 64/01) vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:

 

  1. člen

 

Izvršilni predpis iz drugega odstavka 3. člena tega zakona se izda v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.

 

Upravne enote po predhodnem soglasju ministra, pristojnega za upravo, določijo uradne prostore, v katerih se sklepajo zakonske zveze, v treh mesecih od uveljavitve izvršilnega predpisa iz drugega odstavka 3. člena tega zakona.

 

Upravne enote pošljejo seznam oseb, ki jih je pooblastil načelnik upravne enote za sklepanje zakonske zveze, ministrstvu, pristojnem za upravo, v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.

 

  1. člen

 

Ne glede na določbo drugega odstavka prejšnjega člena se uradni prostori, ki so bili z določbo 103. člena zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94, 20/95 – odločba US, 29/95-ZPDF in 80/99-ZUP) prepuščeni v uporabo upravnim enotam in v katerih so se do sedaj sklepale zakonske zveze, uporabljajo v te namene še naprej tudi po uveljavitvi tega zakona.

 

Pooblastilo za sklepanje zakonske zveze, ki je bilo pooblaščeni osebi izdano do uveljavitve tega zakona, se šteje kot veljavno pooblastilo tudi po uveljavitvi tega zakona.

 

  1. člen

 

Zadeve iz drugega odstavka 105. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, v katerih do dneva uveljavitve tega zakona na prvi stopnji še ni bila izdana odločba, se končajo pred sodišči po določbah zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99).

 

Centri za socialno delo zadeve iz prejšnjega odstavka po uradni dolžnosti odstopijo pristojnim sodiščem najkasneje v enem mesecu od uveljavitve tega zakona. O odstopu zadev se sestavi zapisnik, ki ga podpišeta direktor centra za socialno delo in predsednik pristojnega sodišča. Sodišče rešuje te zadeve prednostno.

 

V zadevah iz prvega odstavka tega člena se zahteva za uvedbo postopka pred centrom za socialne zadeve šteje za tožbo. Sodna taksa za tožbo in za odgovor na tožbo se ne plača.

 

Če je bila v zadevah iz drugega odstavka 105. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih do dneva uveljavitve tega zakona na prvi stopnji izdana odločba, se postopek nadaljuje po dosedanjem zakonu.

 

Če bo po uveljavitvi tega zakona odpravljena ali razveljavljena odločba prve stopnje iz prejšnjega odstavka, se postopek nadaljuje po tem zakonu.

 

  1. člen

 

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

 

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih – ZZZDR-C (Uradni list RS, št. 16/04) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

 

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

 

  1. člen

 

(1) Postopki v zadevah iz 106., 113. in 114. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76, 30/86 – ZNP, 1/89, 14/89 in Uradni list RS, št. 13/94 – ZN, 82/94, 29/95 – ZPDF, 26/99 – ZPP, 60/99 – odl. US, 70/2000 – ZZNPOB, 64/2001, 110/2002 – ZIRD in 42/2003 – odl. US, v nadaljnjem besedilu: Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih), ki so začeti do uveljavitve tega zakona, se dokončajo pred centri za socialno delo po določbah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. O pritožbah zoper te odločbe odloča ministrstvo, pristojno za družino.

 

(2) Če bo po uveljavitvi tega zakona v zadevi iz prejšnjega odstavka odpravljena ali razveljavljena odločba prve stopnje, se postopek nadaljuje pred okrožnim sodiščem po tem zakonu.

 

(3) V zadevah iz prejšnjega odstavka se zahteva za uvedbo postopka pred centrom za socialno delo šteje za tožbo v pravdnem postopku oziroma predlog v nepravdnem postopku.

 

(4) Centri za socialno delo zadeve iz drugega odstavka tega člena po uradni dolžnosti odstopijo pristojnim sodiščem. O odstopu zadev se sestavi zapisnik, ki ga podpišeta direktor centra za socialno delo, ki zadevo odstopa, in predsednik sodišča, kateremu je zadeva odstopljena.

 

  1. člen

 

(1) Postopki v zadevah iz 116. člena, tretjega odstavka 117. člena, 118. člena in drugega odstavka 122. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki so začeti do uveljavitve tega zakona, se dokončajo pred okrajnimi sodišči po določbah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.

 

(2) Če bo po uveljavitvi tega zakona v zadevi iz prejšnjega odstavka razveljavljena odločba prve stopnje, se postopek nadaljuje pred okrožnim sodiščem po tem zakonu.

 

(3) Okrajna sodišča zadeve iz prejšnjega odstavka po uradni dolžnosti odstopijo okrožnim sodiščem. O odstopu zadev se sestavi zapisnik, ki ga podpišeta predsednik sodišča, ki zadevo odstopa, in predsednik sodišča, kateremu je zadeva odstopljena.

 

  1. člen

 

Preživnine, določene do uveljavitve tega zakona, se usklajujejo na način, določen s tem zakonom, in sicer prvič v letu 2005.

 

  1. člen

 

Z dnem uveljavitve tega zakona se ne uporablja II. 2. točka 99. člena Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94, 45/95, 38/99 in 28/2000) za nepravdne zadeve iz 16. člena (drugi odstavek 105. člena), 18. člena (tretji in četrti odstavek 106. člena), 19. člena (drugi in tretji odstavek 106.a člena), 21. člena (tretji odstavek 113. člena), 23. člena (tretji odstavek 116. člena), 24. člena (tretji odstavek 117. člena), 25. člena (drugi odstavek 122. člena) in 33. člena (130. člen) tega zakona.

 

  1. člen

 

Ta zakon začne veljati 1. maja 2004.

Posted in Družinsko pravo zakonodaja | Tagged | Leave a comment

Zakon o graditvi objektov

Zakon o graditvi objektov (ZGO-1)

(neuradno prečiščeno besedilo št. 15)

Prvi del: SPLOŠNE DOLOČBE

člen

(področje uporabe)

(1) Ta zakon ureja pogoje za graditev vseh objektov, določa bistvene zahteve in njihovo izpolnjevanje glede lastnosti objektov, predpisuje način in pogoje za opravljanje dejavnosti, ki so v zvezi z graditvijo objektov, ureja organizacijo in delovno področje dveh poklicnih zbornic, ureja inšpekcijsko nadzorstvo, določa sankcije za prekrške, ki so v zvezi z graditvijo objektov ter ureja druga vprašanja, povezana z graditvijo objektov.

 

(2) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu (UL L št. 376 z dne 27. 12. 2006, str. 36; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2006/123/ES) in Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/36/ES z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij (UL L št. 255 z dne 30. 9. 2005, str. 22), zadnjič spremenjeno z Direktivo Sveta 2006/100/ES z dne 20. novembra 2006 o prilagoditvi nekaterih direktiv na področju prostega gibanja oseb zaradi pristopa Bolgarije in Romunije (UL L št. 363 z dne 20. 12. 2006, str. 141), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2005/36/ES).

 

(3) Graditev objekta po tem zakonu obsega projektiranje, gradnjo in vzdrževanje objekta.

 

(4) Določbe tega zakona ne veljajo za gradnjo objektov, ki so potrebni zaradi neposredno grozečih naravnih in drugih nesreč ali zato, da se preprečijo oziroma zmanjšajo njihove posledice, za objekte za zaščito, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah in za gradnjo vojaških inženirskih objektov, zaklonišč in drugih zaščitnih objektov med izrednim ali vojnim stanjem.

 

(5) Določbe tega zakona ne veljajo za gradnjo in vzdrževanje tistih objektov v rudniškem prostoru, ki so v neposredni povezavi z raziskovanjem, izkoriščanjem ali prenehanjem izkoriščanja mineralnih surovin.

 

člen

(pomen izrazov)

 

(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:

 

objekt je s tlemi povezana stavba ali gradbeni inženirski objekt, narejen iz gradbenih proizvodov in naravnih materialov, skupaj z vgrajenimi inštalacijami in tehnološkimi napravami;

1.1.    stavba je objekt z enim ali več prostorov, v katere človek lahko vstopi in so namenjeni prebivanju ali opravljanju dejavnosti;

 

1.1.1. pritličje je del stavbe, katerega prostori se nahajajo neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,40 metra nad njo;

 

1.1.2. nadstropje je del stavbe, katerega prostori se nahajajo med dvema stropoma od pritličja navzgor;

 

1.1.3. klet je del stavbe, katere prostori se nahajajo od pritličja navzdol;

 

1.1.4. mansarda je del stavbe, katere prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno, praviloma dvokapno streho;

 

1.1.5. objekt je povezan s tlemi, če je temeljen ali s pomočjo gradbenih del povezan s tlemi na stalno določenem mestu in ga ni mogoče premakniti ali odstraniti brez škode za njegovo bistvo;

 

1.1.6. tehnološke naprave so tiste naprave, ki so namenjene delovanju samega objekta oziroma vzdrževanju ustreznega stanja objekta;

 

1.2.    gradbeni inženirski objekt je objekt, namenjen zadovoljevanju tistih človekovih materialnih in duhovnih potreb ter interesov, ki niso prebivanje ali opravljanje dejavnosti v stavbah;

 

1.3.    objekt državnega pomena je objekt, ki je pomemben za razvoj Republike Slovenije, objekt, ki lahko vpliva na varnost ali zdravje večjega števila ljudi ali bistveno vpliva na okolje in objekt oziroma okoliš objektov posebnega pomena za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;

 

1.4.    objekt z vplivi na okolje je objekt, za katerega je s predpisi o varstvu okolja določeno, da je zanj presoja vplivov na okolje obvezna;

 

1.5.    objekt v javni rabi je objekt, katerega raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem in se glede na način rabe deli na javne površine in nestanovanjske stavbe, namenjene javni rabi;

 

1.5.1. javna površina je površina, katere raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem, kot so javna cesta, ulica, trg, tržnica, igrišče, parkirišče, pokopališče, park, zelenica, rekreacijska površina in podobna površina;

 

1.5.2. nestanovanjska stavba, namenjena javni rabi, je stavba, katere raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem kot je hotel, motel, gostilna in podobna nastanitvena stavba, banka, pošta, urad in podobna poslovna stavba, stavba za trgovino in storitve, stavba železniške in avtobusne postaje, letališča in pristaniškega terminala, postaja žičnice, garažna stavba in podobne stavbe za promet in komunikacije, stavba za razvedrilo, muzej, knjižnica, šolska stavba in druge stavbe za izobraževanje, stavba za bolnišnično ali zavodsko oskrbo, športna dvorana, stavba za čaščenje in opravljanje verskih dejavnosti in podobna nestanovanjska stavba;

 

1.6.    objekt gospodarske javne infrastrukture je tisti gradbeni inženirski objekt, ki tvori omrežje, ki služi določeni vrsti gospodarske javne službe državnega ali lokalnega pomena ali tvori omrežje, ki je v javno korist;

 

1.7.    zahtevni objekt je objekt, v katerem se zadržuje večje število oseb, ali objekt, ki ima velike dimenzije, ali objekt za katerega je vedno obvezna presoja vplivov na okolje po zakonu, ki ureja varstvo okolja, ali drug objekt, če je tako določeno s posebnimi predpisi;

 

1.8.    manj zahtevni objekt je objekt, ki ni uvrščen med zahtevne, nezahtevne ali enostavne objekte;

 

1.9.    nezahtevni objekt je konstrukcijsko manj zahteven objekt;

 

1.10.  enostavni objekt je konstrukcijsko nezahteven objekt, ki ne potrebuje posebnega statičnega in gradbenotehničnega preverjanja, ki ni namenjen prebivanju in ni objekt z vplivi na okolje;

 

grajeno javno dobro so zemljišča, namenjena takšni splošni rabi, kot jo glede na namen njihove uporabe določa zakon oziroma predpis, izdan na podlagi zakona in na njih zgrajeni objekti, če so namenjeni splošni rabi;

2.1.    grajeno javno dobro državnega pomena je grajeno javno dobro, ki sodi v omrežje gospodarske javne infrastrukture državnega pomena in javna površina na njih;

 

2.2.    grajeno javno dobro lokalnega pomena je grajeno javno dobro, ki sodi v omrežje gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in javna površina na njih, kakor tudi objekti ali deli objektov, katerih uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem, kot so cesta, ulica, trg, pasaža in druga javna prometna površina lokalnega pomena, tržnica, igrišče, parkirišče, pokopališče, park, zelenica, športna oziroma rekreacijska površina in podobno;

 

gradbeni predpisi so tehnični predpisi, s katerimi se podrobneje opredelijo bistvene zahteve za določene vrste objektov, pogoji za projektiranje, izbrane ravni oziroma razredi gradbenih proizvodov in materialov, ki se smejo vgrajevati ter načini njihove vgradnje, način izvajanja gradenj, način ugotavljanja skladnosti zgrajenega objekta s predpisanimi bistvenimi zahtevami ter drugi pogoji in pravila, ki zagotavljajo zanesljivost objekta ves čas njegove življenjske dobe;

3.1.    zadnje stanje gradbene tehnike je stanje, ki v danem trenutku, ko se izdeluje projektna dokumentacija ali izvaja gradnja, predstavlja doseženo stopnjo razvoja tehnične zmogljivosti gradbenih proizvodov, procesov in storitev, ki temeljijo na priznanih izsledkih znanosti, tehnike in izkušenj s področja graditve objektov, ob hkratnem upoštevanju razumnih stroškov;

 

3.2.    tehnična smernica je dokument, s katerim se za določeno vrsto objekta uredi natančnejša opredelitev bistvenih zahtev, pogoji za projektiranje, izbrane ravni oziroma razredi gradbenih proizvodov in materialov, ki se smejo vgrajevati ter načini njihove vgradnje in način izvajanja gradnje z namenom, da se zagotovi zanesljivost objekta ves čas njegove življenjske dobe, kadar je to primerno, pa tudi postopke, po katerih je mogoče ugotoviti, ali so takšne zahteve izpolnjene;

 

udeleženci pri graditvi objektov so investitor, projektant, izvajalec, nadzornik in revident;

4.1.    investitor je pravna ali fizična oseba, ki naroči graditev objekta, ali ki jo sam izvaja;

 

4.2.    projektant je pravna ali fizična oseba, ki kot gospodarsko dejavnost opravlja storitve pri projektiranju;

 

4.2.1. odgovorni projektant je posameznik, ki projektantu odgovarja za skladnost načrta, ki ga izdela, s prostorskimi akti, gradbenimi predpisi in pogoji pristojnih soglasodajalcev;

 

4.2.2. odgovorni vodja projekta je posameznik, ki investitorju odgovarja za medsebojno usklajenost vseh načrtov, ki sestavljajo projektno dokumentacijo;

 

4.3.    izvajalec je pravna ali fizična oseba, ki kot gospodarsko dejavnost opravlja storitve pri izvajanju pripravljalnih del na gradbišču, izvajanju gradbenih del, montažah in vgrajevanju strojnih in električnih inštalacij ter izvajanju zaključnih gradbenih del;

 

4.3.1. odgovorni vodja posameznih del je posameznik, ki izvajalcu odgovarja za skladnost posameznih del pri gradnji s projektno dokumentacijo, na podlagi katere je bilo izdano gradbeno dovoljenje, gradbenimi predpisi in predpisi s področja zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu na gradbiščih;

 

4.3.2. odgovorni vodja del je posameznik, ki izvajalcu odgovarja za skladnost vseh del pri gradnji s projektno dokumentacijo, na podlagi katere je bilo izdano gradbeno dovoljenje, gradbenimi predpisi in predpisi s področja zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu na gradbiščih;

 

4.3.3. odgovorni vodja gradbišča je posameznik, ki investitorju odgovarja za usklajevanje dela vseh izvajalcev del in izpolnjuje pogoje za odgovornega vodjo del;

 

4.4.    nadzornik je pravna ali fizična oseba, ki kot gospodarsko dejavnost opravlja storitve pri opravljanju gradbenega nadzora;

 

4.4.1. odgovorni nadzornik je posameznik, ki nadzorniku odgovarja za skladnost gradnje s pogoji iz gradbenega dovoljenja in za kvaliteto izvedenih del, v skladu z gradbenimi predpisi;

 

4.5.    revident je pravna ali fizična oseba, ki kot gospodarsko dejavnost opravlja storitve pri reviziji projektne dokumentacije;

 

4.5.1. odgovorni revident je posameznik, ki revidentu odgovarja, da so načrti, ki jih revidira, v skladu z gradbenimi predpisi in da bo objekt, zgrajen oziroma rekonstruiran na njihovi podlagi, izpolnjeval predpisane bistvene zahteve;

 

4.5.2. odgovorni vodja revidiranja je posameznik, ki investitorju odgovarja za medsebojno skladnost revizijskih poročil in kakovost obdelave skupnega revizijskega poročila;

 

projektiranje je izdelovanje projektne dokumentacije in z njim povezano tehnično svetovanje, ki se glede na vrsto načrtov, ki sestavljajo takšno dokumentacijo, deli na arhitekturno in krajinsko-arhitekturno projektiranje, gradbeno projektiranje in drugo projektiranje;

5.1.    projektna naloga je sistematično urejen zbir tekstualnega in slikovnega gradiva in drugih potrebnih besedil v obliki usmeritev, kako naj projektant izdela projektno dokumentacijo;

 

5.2.    projektna dokumentacija je sistematično urejen sestav načrtov oziroma tehničnih opisov in poročil, izračunov, risb in drugih prilog, s katerimi se določijo lokacijske, funkcionalne, oblikovne in tehnične značilnosti nameravane in izvedene gradnje ter obsega idejno zasnovo, idejni projekt, projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, projekt za izvedbo in projekt izvedenih del;

 

5.3.    (črtana)

 

5.4.    tehnično svetovanje je svetovanje in zastopanje investitorja v zvezi z graditvijo objektov;

 

5.5.    soglasodajalec je državni organ, organ lokalne skupnosti ali nosilec javnega pooblastila, za katerega je z zakonom določeno, da določa projektne pogoje in daje soglasja za graditev objektov;

 

5.5.1. projektni pogoji so pogoji, ki jih v skladu s pogoji iz izvedbenega prostorskega akta in skladno s svojimi pristojnostmi, določenimi z zakonom ali predpisom in na podlagi izvedbenega prostorskega akta, določi pristojni soglasodajalec za izdelavo projektne dokumentacije;

 

5.5.2. soglasje je potrditev pristojnega soglasodajalca, da je projektna dokumentacija izdelana v skladu s predpisi iz njegove pristojnosti;

 

5.5.3. soglasje za priključitev so pogoji upravljalca gospodarske javne infrastrukture, s katerimi se določi lokacija priključka in tehnični pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da bo mogoča priključitev objekta na to infrastrukturo in da bo zagotovljeno njeno nemoteno obratovanje;

 

5.6.    revizija projektne dokumentacije je kontrola tistih sestavin projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, s katerimi se dokazuje, da bo objekt izpolnjeval predpisane bistvene zahteve;

 

5.7.    (črtana)

 

gradbeno dovoljenje je odločba, s katero pristojni upravni organ dovoli gradnjo in s katero določi konkretne pogoje, ki jih je treba pri gradnji upoštevati;

6.1.    dokazilo o pravici graditi je dokazilo o lastninski ali drugi stvarni pravici ali o kateri drugi pravici, na podlagi katere lahko investitor na določenem zemljišču oziroma objektu izvaja gradnjo;

 

6.2.    (črtana)

 

6.3.    komunalni priključek je priključek objekta na objekt komunalne oskrbe in njegovo omrežje;

 

6.4.    zakoličenje objekta je prenos tlorisa zunanjega oboda načrtovanega objekta na teren, oziroma prenos osi trase dolžinskih objektov gospodarske javne infrastrukture;

 

gradnja je izvedba gradbenih in drugih del in obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo objekta in odstranitev objekta;

7.1.    gradnja novega objekta je izvedba del, s katerimi se zgradi nov objekt oziroma se objekt dozida ali nadzida in zaradi katerih se bistveno spremeni njegov zunanji izgled;

 

7.2.    rekonstrukcija objekta je spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam oziroma izvedba del, s katerimi se bistveno ne spremeni velikost, spreminjajo pa se njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost ter izvedejo druge njegove izboljšave, pri čemer pri stavbah ne gre za bistveno spremembo v zvezi z velikostjo, če se njena prostornina ne spremeni za več kakor 10%;

 

7.3.    (črtana)

 

7.4.    odstranitev objekta je izvedba del, s katerimi se objekt odstrani, poruši ali razgradi in vzpostavi prejšnje stanje;

 

gradbišče je zemljišče ali objekt, na katerem se izvaja gradnja in zemljišče ob tem zemljišču oziroma objektu, ki je potrebno za opravljanje del, ki so v zvezi z gradnjo;

8.1.    strojni park je gradbena mehanizacija in druge naprave, ki se nahajajo na gradbišču in so namenjene za izvedbo pripravljalnih del na gradbišču, izvedbo gradbenih del, montažo in vgraditev strojnih in električnih inštalacij in opreme ter izvedbo zaključnih gradbenih del in proizvodnjo gradbenih proizvodov;

 

8.2.    gradnja v lastni režiji pomeni, da investitor kot fizična oseba sam, s pomočjo družinskih članov oziroma s sosedsko pomočjo, ali društvo s pomočjo svojih članov, gradi objekt, ki ga potrebuje samo za lastne potrebe prebivanja oziroma opravljanje društvene dejavnosti;

 

8.3.    gradbeni nadzor je opravljanje strokovnega nadzorstva na gradbišču, s katerim se preverja, ali se gradnja izvaja po projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, na podlagi katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje in nadzoruje kvaliteta izvedenih del, gradbeni proizvodi, drugi materiali, inštalacije in tehnološke naprave, ki se vgrajujejo v objekt in ali se pri izvajanju del spoštujejo dogovorjeni roki izgradnje;

 

sprememba namembnosti je izvedba del, ki niso gradnja in zaradi katerih tudi ni potrebna rekonstrukcija, predstavljajo pa takšno spremembo namena objekta ali njegovega dela, da se povečajo vplivi objekta na okolico;

9.1.    (črtana)

 

vzdrževanje objekta je izvedba del, s katerimi se objekt ohranja v dobrem stanju in omogoča njegova uporaba, obsega pa redno vzdrževanje in vzdrževalna dela v javno korist;

10.1.  redno vzdrževanje pomeni izvedbo investicijsko vzdrževalnih del, popravil, gradbenih, inštalacijskih in obrtniških del ter izboljšav, ki sledijo napredku tehnike, z njimi pa se ne posega v konstrukcijo objekta, ne spreminja njegova namembnost in ne zmanjšuje ravni izpolnjevanja bistvenih zahtev;

 

10.2.  vzdrževalna dela v javno korist pomenijo izvedbo takšnih vzdrževalnih in drugih del, za katera je v posebnem zakonu ali predpisu, izdanem na podlagi takšnega posebnega zakona določeno, da se z namenom zagotavljanja opravljanja določene vrste gospodarske javne službe lahko spremeni tudi zmogljivost objekta in z njo povezana njegova velikost;

 

uporabno dovoljenje je odločba, s katero tisti upravni organ, ki je za gradnjo izdal gradbeno dovoljenje, na podlagi poprej opravljenega tehničnega pregleda, dovoli začetek uporabe objekta;

11.1.  tehnični pregled je pregled zgrajenega oziroma rekonstruiranega objekta, s katerim se ugotovi ali je objekt zgrajen oziroma rekonstruiran v skladu z gradbenim dovoljenjem in ali bo izpolnjeval predpisane bistvene zahteve;

 

11.2.  dokazilo o zanesljivosti objekta je izjava s prilogami, ki dokazujejo, da bo objekt kot celota pri uporabi in vzdrževanju izpolnjeval predpisane bistvene zahteve;

 

11.3.  poskusno obratovanje je preizkušanje, ali objekt z vgrajenimi inštalacijami oziroma tehnološkimi napravami izpolnjuje z okoljevarstvenimi in drugimi predpisi določene parametre;

 

11.4.  (črtana)

 

nedovoljena gradnja je nelegalna gradnja, neskladna gradnja, nevarna gradnja;

12.1.  nelegalna gradnja pomeni, da se gradnja oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja;

 

12.2.  neskladna gradnja pomeni, da je za gradnjo oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, takšno dovoljenje sicer izdano, vendar se takšna gradnja oziroma dela izvajajo oziroma so izvedena v nasprotju s pogoji, določenimi z gradbenim dovoljenjem, kakor tudi da se objekt, za katerega je bilo sicer izdano gradbeno dovoljenje, uporablja v nasprotju s pogoji, določenimi z njim;

 

12.3.  nevarna gradnja pomeni, da gradnja, ki se izvaja ali že zgrajeni objekt ogroža premoženje, zdravje in življenje ljudi, promet, sosednje objekte oziroma njegovo okolico;

 

12.4.  (prenehala veljati)

 

(2) Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, katerih pomen ni določen v prejšnjem odstavku, imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi s področja urejanja prostora, gradbenih proizvodov, opravljanja geodetskih dejavnosti in rudarstva ter drugi predpisi.

 

(3) V tem zakonu uporabljeni izrazi za posameznike, zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.

 

Drugi del: TEMELJNE DOLOČBE

 

Temeljni pogoji graditve objektov

člen

(pogoji za začetek gradnje)

 

(1) Gradnja novega objekta, rekonstrukcija objekta in odstranitev objekta se lahko začne na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja.

 

(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko investitor na lastno odgovornost začne z gradnjo iz prejšnjega odstavka tudi po dokončnosti gradbenega dovoljenja.

 

3.a člen

 

(pogoji za začetek gradnje enostavnih objektov)

 

(1) Gradnja enostavnega objekta se lahko začne brez gradbenega dovoljenja.

 

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se enostavni objekti ne smejo postavljati v nasprotju s prostorskim aktom.

 

člen

(pogoji za spremembo namembnosti)

 

(1) Z deli, ki so v zvezi s spremembo namembnosti, se lahko začne na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja.

 

(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, lahko investitor na lastno odgovornost začne z deli, s katerimi se namerava spremeniti namembnost objekta ali dela objekta oziroma prostorov v njem, tudi po dokončnosti gradbenega dovoljenja.

 

(3) Gradbenega dovoljenja za spremembo namembnosti ni treba pridobiti, če se namembnost spreminja v nezahtevnih objektih in enostanovanjskih stavbah.

 

(4) Gradbeno dovoljenje za spremembo namembnosti ni potrebno, če se objekt ali del objekta glede na svoj namen, kot ga določa predpis o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov (v nadaljnjem besedilu: CC-SI), spremeni:

 

–       znotraj skupine upravnih in pisarniških stavb;

 

–       znotraj razreda trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti, razen če se spremeni v sejemsko dvorano, razstavišče ali bencinski servis;

 

–       iz upravne in pisarniške stavbe v trgovsko in drugo stavbo za storitvene dejavnosti, razen če se spremeni v sejemsko dvorano, razstavišče in bencinski servis;

 

–       iz gostinske stavbe, razen iz hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev in druge stavbe za kratkotrajno nastanitev, v upravno in pisarniško stavbo ali trgovsko in drugo stavbo za storitvene dejavnosti, razen če se spremeni v sejemsko dvorano, razstavišče ali bencinski servis.

 

(5) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka tega člena gre vedno za spremembo namembnosti, za katero je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, če se objekt ali del objekta glede na svoj namen po CC-SI spremeni v:

 

–       zabaviščni park ali podoben zabaviščni objekt;

 

–       stavbo za kulturo in razvedrilo;

 

–       skladišče ali odlagališče odpadkov;

 

–       bencinski servis;

 

–       trgovinsko skladišče z namenom prodaje;

 

–       gostinsko stavbo.

 

(6) Sprememba namembnosti objekta ali dela objekta, za katero ni potrebno gradbeno dovoljenje, ne sme biti v nasprotju s prostorskim aktom, prav tako ne sme biti v nasprotju z gradbenimi predpisi, če dela v zvezi s spremembo namembnosti vplivajo na predpisane bistvene zahteve.

 

člen

(pogoji za začetek uporabe)

 

(1) Pogoj za začetek uporabe objekta, ki je bil zgrajen ali rekonstruiran na podlagi gradbenega dovoljenja, ali se mu je na podlagi gradbenega dovoljenja spremenila namembnost, je uporabno dovoljenje.

 

(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka uporabno dovoljenje ni potrebno za začetek uporabe enostavnega in nezahtevnega objekta ter enostanovanjskih stavb. Na zahtevo investitorja se lahko izda uporabno dovoljenje tudi za enostanovanjsko stavbo.

 

(3) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena uporabno dovoljenje ni potrebno pred začetkom uporabe prostora oziroma prostorov, ki se jim je spremenila namembnost iz stanovanjske v poslovno dejavnost in obratno na podlagi gradbenega dovoljenja, če so se dela, ki so bila potrebna zaradi takšne spremembe namembnosti, izvedla brez posegov v skupne prostore in se zaradi njih tudi ni spremenil zunanji izgled objekta.

 

(4) Če za določeno vrsto objektov tako določa poseben zakon, se ne glede na določbe prvega odstavka tega člena takšen objekt lahko začne uporabljati na podlagi odločbe o dovolitvi poskusnega obratovanja.

 

člen

(pogoji za začetek vzdrževanja objekta)

 

(1) Vzdrževanje objekta se izvaja brez gradbenega dovoljenja.

 

(2) Če so na objektu takšne pomanjkljivosti, da zaradi izrabljenosti, zastarelosti, vremenskih vplivov ali učinkovanja tretjih zelo slabo vpliva na zunanjo podobo naselja in krajine in so posledica opustitve redne in pravilne uporabe ter vzdrževanja nepremičnine, pa ne gre za nevarno gradnjo po tem zakonu, občina zaradi zavarovanja javne koristi lahko zaveže lastnika, da izvede nujno potrebna vzdrževalna dela. Občina sprejme odlok, v katerem določi območja oziroma objekte, na katerih je treba izvesti vzdrževalna dela, katera vzdrževalna dela je treba izvesti oziroma merila za njihovo določitev ter predvidi oceno njihovih stroškov. V odloku lahko občina predvidi tudi višino sredstev, ki jih bo prispevala za pokritje dela stroškov v zvezi s predvidenimi vzdrževalnimi deli. Na podlagi navedenega odloka pristojni občinski organ po uradni dolžnosti izda odločbo, s katero lastnika objekta zaveže, da v določenem roku izvede vzdrževalna dela, opredeljena v odloku. Če je objekt zavarovan v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo kulturne dediščine, je treba dela izvajati v sodelovanju z organom, pristojnim za varstvo kulturne dediščine.

 

(3) Če zavezanec v roku, določenem z odločbo, ne izvede predpisanih vzdrževalnih del, se opravi izvršba za nedenarno obveznost po drugih osebah v skladu s predpisom o splošnem upravnem postopku.

 

(4) Če občina za izvršbo iz prejšnjega odstavka sama založi sredstva za izvedbo vzdrževalnih del, pridobi na objektu, na katerem so se izvedla vzdrževalna dela, zakonito hipoteko v višini stroškov izvedbe vzdrževalnih del.

 

(5) Če se pri izvedbi del, odrejenih z odločbo občine na podlagi neodvisnih strokovnih ocen ugotovi, da ugotovljenih pomanjkljivosti na objektu ni možno odpraviti samo z vzdrževalnimi deli, lahko občina izda novo odločbo, v kateri odredi rekonstrukcijo objekta, če pa se ugotovi, da je objekt v takšnem stanju, da pomanjkljivosti ni mogoče odpraviti niti z rekonstrukcijo objekta, lahko občina odredi odstranitev objekta.

 

Vrste objektov in njihove bistvene lastnosti

člen

(enotna klasifikacija vrst objektov in objekti državnega pomena)

 

(1) Na usklajen predlog ministra, pristojnega za prostorske in gradbene zadeve, in organa, pristojnega za državno statistiko, Vlada Republike Slovenije z uredbo o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov podrobneje določi vrste stavb in vrste gradbenih inženirskih objektov.

 

(2) Z uredbo iz prejšnjega odstavka se določi tudi, katere stavbe in kateri gradbeni inženirski objekti so objekti državnega pomena.

 

člen

(razvrščanje objektov)

 

(1) Objekti se glede na zahtevnost gradnje in vzdrževanja razvrščajo na zahtevne, manj zahtevne, nezahtevne in enostavne objekte.

 

(2) Vlada s predpisom podrobneje določi vrste zahtevnih, manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov ter dela, ki se štejejo za vzdrževanje objekta.

 

člen

(gradbeni predpisi)

 

(1) Z gradbenimi predpisi se za posamezne vrste objektov določijo njihove tehnične značilnosti tako, da ti objekti glede na svoj namen izpolnjujejo eno, več ali vse naslednje bistvene zahteve:

 

–       mehanske odpornosti in stabilnosti,

 

–       varnosti pred požarom,

 

–       higienske in zdravstvene zaščite in zaščite okolice,

 

–       varnosti pri uporabi,

 

–       zaščite pred hrupom in

 

–       varčevanja z energijo in ohranjanja toplote.

 

(2) V objekte se lahko vgrajujejo samo gradbeni proizvodi, ki so bili dani v promet skladno s predpisi o gradbenih proizvodih.

 

(3) Gradbeni predpisi se lahko sklicujejo na standarde oziroma tehnične smernice, ki se nanašajo na določeno vrsto objekta in določijo njihovo obvezno uporabo, oziroma določijo, da velja domneva, da je določen element skladen z zahtevami gradbenega predpisa, če ustreza zahtevam standardov oziroma tehničnih smernic.

 

(4) Če je v gradbenih predpisih določena domneva o skladnosti iz prejšnjega odstavka, morajo gradbeni predpisi opredeliti tudi pristojne organe za odločanje in postopek, v katerem se dokaže, da projekt, v katerem niso bili uporabljeni standardi oziroma tehnične smernice, temveč je projektant pri svojem delu uporabil rešitve iz zadnjega stanja gradbene tehnike, zagotavlja vsaj enako stopnjo varnosti kot projekt, pripravljen z uporabo standardov ali tehničnih smernic.

 

(5) V objektih, varovanih na podlagi predpisov s področja varstva kulturne dediščine, lahko projektirane ali izvedene rešitve odstopajo od predpisanih bistvenih zahtev, vendar samo pod pogojem, da z odstopanjem ni ogrožena varnost objekta, življenje in zdravje ljudi, promet, sosednji objekti ali okolje.

 

člen

(stvarna pristojnost izdaje gradbenih predpisov)

 

(1) Gradbene predpise, ki se nanašajo na mehansko odpornost in stabilnost objektov izdaja minister, pristojen za prostorske in gradbene zadeve, v soglasju z resornimi ministri, v katerih delovno področje spadajo posamezne skupine objektov.

 

(2) Gradbeni predpisi, ki se nanašajo na druge bistvene zahteve iz prvega odstavka prejšnjega člena, se izdajajo na naslednji način:

 

–       gradbene predpise, ki se nanašajo na stavbe, izdaja minister, pristojen za prostorske in gradbene zadeve, pri čemer lahko te predpise pripravi samostojno, lahko pa tudi na tak način, da mu pristojni resorni minister, v katerega delovno področje sodi posamezna vrsta stavb oziroma delovno področje, pomembno za graditev takšne vrste stavbe, posreduje popoln predlog takšnega predpisa;

 

–       gradbene predpise, ki se nanašajo na gradbene inženirske objekte, izdajajo v soglasju z ministrom, pristojnim za prostorske in gradbene zadeve, resorni ministri, v katerih delovno področje sodijo takšne vrste gradbenih inženirskih objektov oziroma delovno področje, pomembno za graditev takšne vrste gradbenih inženirskih objektov.

 

(3) Pred izdajo vsakega gradbenega predpisa je potrebno pridobiti mnenje ministra, pristojnega za dajanje gradbenih proizvodov v promet.

 

člen

(stvarna pristojnost izdaje tehničnih smernic)

 

(1) Tehnične smernice za projektiranje, gradnjo in vzdrževanje stavb izdaja minister, pristojen za prostorske in gradbene zadeve, v soglasju z ministrom, pristojnim za dajanje gradbenih proizvodov v promet.

 

(2) Tehnične smernice za tiste vrste gradbenih inženirskih objektov, ki sodijo v njihovo delovno področje, izdajajo pristojni resorni ministri v soglasju z ministrom, pristojnim za dajanje gradbenih proizvodov v promet.

 

(3) Pred izdajo tehnične smernice iz prejšnjega odstavka je potrebno pridobiti mnenje ministra, pristojnega za prostorske in gradbene zadeve.

 

člen

(oblika tehničnih smernic in njihova dostopnost)

 

(1) Obliko tehničnih smernic v soglasju s pristojnimi resornimi ministri predpiše minister, pristojen za prostorske in gradbene zadeve.

 

(2) Seznam izdanih tehničnih smernic se objavlja v Uradnem listu Republike Slovenije, javnosti pa so celotna gradiva o tehničnih smernicah v obliki publikacij ter na elektronski način za vse vrste stavb dosegljiva pri ministrstvu, pristojnem za prostorske in gradbene zadeve, za gradbene inženirske objekte pa pri pristojnem resornem ministrstvu.

 

člen

(bistvene lastnosti objektov)

 

(1) Vsi objekti morajo biti skladni s prostorskimi akti, zanesljivi in evidentirani.

 

(2) Zagotavljanje skladnosti s prostorskimi akti, zanesljivosti in evidentiranosti objektov je v javnem interesu.

 

člen

(skladnost s prostorskimi akti)

 

(1) Skladnost objektov s prostorskimi akti se zagotavlja s projektiranjem, v postopku izdaje gradbenih dovoljenj, z gradnjo oziroma izvajanjem del, v postopku izdaje uporabnih dovoljenj ter z uporabo objektov oziroma prostorov v njih.

 

(2) Objekte je treba projektirati in zgraditi oziroma rekonstruirati ter jih uporabljati tako, da bodo skladni s prostorskimi akti.

 

člen

(zanesljivost objekta)

 

(1) Zanesljivost objektov se zagotavlja z njihovim projektiranjem, gradnjo oziroma izvajanjem del, gradbenim nadzorom, uporabo in z vzdrževanjem objektov.

 

(2) Objekte je treba projektirati in zgraditi oziroma rekonstruirati s takšnimi gradbenimi proizvodi in materiali in na takšen način, da bo objekt zanesljiv kot celota.

 

člen

(evidentiranost objekta)

 

(1) Evidentiranost objektov se zagotavlja v postopku izdaje gradbenih in uporabnih dovoljenj ter z vpisovanjem zgrajenih objektov v uradne evidence.

 

(2) Zemljišča, na katerih so zgrajeni objekti, za katere je s tem zakonom predpisano gradbeno dovoljenje, je treba evidentirati v zemljiškem katastru.

 

(3) Stavbe, za katere je s tem zakonom predpisano gradbeno dovoljenje, je treba evidentirati v katastru stavb.

 

(4) Gradbene inženirske objekte, ki sestavljajo gospodarsko javno infrastrukturo, je treba evidentirati v zbirnem katastru gospodarske javne infrastrukture.

 

člen

(zagotavljanje neoviranega gibanja funkcionalno oviranih oseb)

 

(1) Poleg izpolnjevanja bistvenih zahtev morajo vsi objekti v javni rabi, ki so na novo zgrajeni po določbah tega zakona in objekti v javni rabi, ki se rekonstruirajo po določbah tega zakona, zagotavljati funkcionalno oviranim osebam dostop, vstop in uporabo brez grajenih in komunikacijskih ovir.

 

(2) Vsak na novo zgrajen ali rekonstruiran objekt v javni rabi, katerega gradnja se izvede po določbah tega zakona, ki nima vseh prostorov v pritličju, mora biti opremljen z najmanj enim dvigalom ali drugo ustrezno napravo za te namene.

 

(3) Pri rekonstrukcijah objektov v javni rabi, ki so zavarovani v skladu s predpisi o kulturni dediščini, se dosežene bistvene zahteve objekta lahko razlikujejo od sicer predpisanih, vendar samo pod pogojem, da odstopanje ni takšno, da bi bila zaradi njega ogrožena varnost objekta, življenje in zdravje ljudi, promet, sosednji objekti ali okolje.

 

(4) Dostop, vstop in uporaba objektov brez grajenih in komunikacijskih ovir se zagotavlja s projektiranjem in gradnjo.

 

člen

(dolžnost zagotavljanja bistvenih lastnosti)

 

Pristojni organi pri graditvi objektov in vsi udeleženci pri graditvi objektov so vsak zase in v okviru pravic in dolžnosti, ki jih določa ta zakon, dolžni zagotavljati, da bodo objekti ter njihovi posamezni deli zanesljivi, skladni s prostorskimi akti in evidentirani in da bodo tudi pri uporabi zagotavljali funkcionalno oviranim osebam dostop, vstop in uporabo brez grajenih in komunikacijskih ovir.

 

člen

(črtan)

 

člen

(podrobnejši pogoji glede zagotavljanja neoviranega dostopa)

 

Minister, pristojen za prostorske in gradbene zadeve, natančneje opredeli zahteve za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe, ki morajo biti upoštevane pri projektiranju, gradnji in vzdrževanju vseh vrst objektov v javni rabi in pri večstanovanjskih stavbah.

 

Grajeno javno dobro

člen

(pogoji za pridobitev statusa grajenega javnega dobra)

 

(1) Objekt oziroma del objekta, ki je po določbah tega zakona lahko grajeno javno dobro, pridobi status grajenega javnega dobra državnega pomena z ugotovitveno odločbo, ki jo na podlagi sklepa Vlade Republike Slovenije po uradni dolžnosti izda tisto pristojno ministrstvo, v katerega delovno področje sodi takšen objekt oziroma pridobi status grajenega javnega dobra lokalnega pomena z ugotovitveno odločbo, ki jo na podlagi sklepa pristojnega občinskega organa po uradni dolžnosti izda pristojna občinska uprava.

 

(2) Vlada Republike Slovenije oziroma pristojni občinski organ izda sklep iz prejšnjega odstavka na zahtevo, ki jo lahko vloži pristojni resorni minister oziroma župan. Takšni zahtevi mora biti priložena navedba določbe zakona oziroma predpisa, v katerem je podlaga, da lahko določena vrsta objekta oziroma njegovega dela pridobi status grajenega javnega dobra, uporabno dovoljenje, kadar je to predpisano in ustrezen zemljiško-katastrski načrt z vrisanim objektom, izdelan v skladu z geodetskimi predpisi.

 

(3) Ugotovitvena odločba o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra mora poleg sestavin, ki so po predpisu o splošnem upravnem postopku predpisane za pisno odločbo, v izreku vsebovati tudi navedbo številke parcele oziroma parcel in katastrske občine, na katere območju je zgrajen objekt oziroma del objekta, ki je pridobil status grajenega javnega dobra državnega oziroma lokalnega pomena.

 

(4) Pristojno resorno ministrstvo oziroma pristojna občinska uprava pošlje pravnomočno ugotovitveno odločbo o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra pristojnemu sodišču, ki po uradni dolžnosti vpiše v zemljiško knjigo zaznambo o javnem dobru.

 

člen

(posledice pridobitve statusa grajenega javnega dobra)

 

(1) Objekt oziroma njegov del, ki ima pridobljen status grajenega javnega dobra, mora njegov lastnik oziroma upravljalec vzdrževati v stanju, ki omogoča splošno rabo v skladu z njegovim namenom.

 

(2) Na objektu oziroma njegovem delu, ki ima pridobljen status grajenega javnega dobra, ni mogoče pridobiti lastninske ali kakšne druge stvarne pravice s priposestvovanjem, prav tako pa ne more biti predmet izvršbe.

 

člen

(pogoji za ukinitev statusa grajenega javnega dobra)

 

(1) Objektu oziroma delu objekta, ki ima pridobljen status grajenega javnega dobra državnega oziroma lokalnega pomena, se takšen status lahko odvzame z odločbo, ki jo na podlagi sklepa Vlade Republike Slovenije oziroma pristojnega občinskega organa po uradni dolžnosti izda tisti upravni organ, ki je status podelil.

 

(2) Vlada Republike Slovenije oziroma pristojni občinski organ izda sklep iz prejšnjega odstavka na zahtevo, ki jo lahko vloži pristojni resorni minister oziroma župan. Takšni zahtevi mora biti priložena obrazložitev nameravanega odvzema statusa grajenega javnega dobra in dokazilo, da nepremičnina oziroma njen del, ki ima pridobljen status grajenega javnega dobra, ne služi več namenu, zaradi katerega ji je bil dodeljen status.

 

(3) Ko postane odločba o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra pravnomočna, jo pristojno resorno ministrstvo oziroma pristojna občinska uprava pošlje pristojnemu sodišču, ki po uradni dolžnosti iz zemljiške knjige izbriše zaznambo o javnem dobru.

 

(4) Status grajenega javnega dobra lahko preneha tudi, če je objekt oziroma njegov del, ki ima pridobljen status grajenega javnega dobra, v celoti uničen in ga ni mogoče obnoviti in je zato onemogočena njegova splošna raba ali pa, če se zgradi drug objekt, ki pridobi status grajenega javnega dobra z enakim namenom splošne rabe, kot ga ima sedanji objekt oziroma njegov del, ki ima pridobljen takšen status in se ga zato lahko opusti. V takšnem primeru Vlada Republike Slovenije oziroma pristojni občinski organ izda sklep iz prvega odstavka tega člena na zahtevo, ki jo lahko vloži pristojni resorni minister oziroma župan, če je takšni zahtevi priložen zemljiško katastrski načrt, izdelan v skladu z geodetskimi predpisi, iz katerega izhaja, da objekta ni več.

 

Organi pri graditvi objektov

člen

(stvarna pristojnost izdaje gradbenih dovoljenj)

 

(1) Pristojni upravni organ za gradbene zadeve, ki izdaja gradbena dovoljenja za objekte državnega pomena na prvi stopnji, je ministrstvo, pristojno za prostorske in gradbene zadeve.

 

(2) Pristojni upravni organ za gradbene zadeve, ki izdaja gradbena dovoljenja za objekte, ki niso objekti državnega pomena na prvi stopnji, je upravna enota, na katere območju leži nepremičnina, ki je predmet izdaje gradbenega dovoljenja.

 

člen

(stvarna pristojnost izdaje uporabnih dovoljenj)

 

Pristojni upravni organ, ki izdaja uporabna dovoljenja, je upravni organ za gradbene zadeve, ki je za gradnjo oziroma rekonstrukcijo objekta izdal gradbeno dovoljenje.

 

člen

(stvarna pristojnost opravljanja inšpekcijskega nadzorstva)

 

Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem določb tega zakona in predpisov, izdanih na podlagi tega zakona, ki se nanašajo na gradnjo, opravljajo gradbeni inšpektorji inšpektorata v sestavi ministrstva, pristojnega za prostorske in gradbene zadeve.

 

Udeleženci pri graditvi objektov

člen

(investitor)

 

(1) V zvezi z graditvijo objekta mora investitor poskrbeti za vse potrebne vloge, naročila in prijave, določene s tem zakonom.

 

(2) Pri projektiranju mora investitor imenovati odgovornega vodjo projekta. Pri revidiranju mora investitor imenovati odgovornega vodjo revidiranja. Pri gradnji mora investitor imenovati odgovornega vodjo gradbišča.

 

(3) V primerih, predpisanih s tem zakonom, mora investitor poskrbeti tudi za revizijo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, pred začetkom gradnje pa tudi zagotoviti strokovno nadzorstvo nad gradnjo.

 

(4) Za projektiranje, revidiranje, izvajanje del in nadzor nad gradnjo mora investitor skleniti pisne pogodbe.

 

člen

(pogoji za projektanta)

 

(1) Dejavnost projektiranja sme opravljati pravna ali fizična oseba, ki ima kot gospodarska družba ali zadruga v sodni register vpisano dejavnost projektiranja oziroma ima kot samostojni podjetnik posameznik takšno dejavnost priglašeno pri pristojni davčni upravi.

 

(2) Če samostojni podjetniki posamezniki ali ustanovitelji gospodarske družbe oziroma zadruge sami ne izpolnjujejo s tem zakonom predpisanih pogojev za odgovornega projektanta, mora imeti takšna pravna oziroma fizična oseba takrat, ko opravlja dejavnost projektiranja, s pogodbo o zaposlitvi, s pogodbo o delu v skladu z obligacijskimi razmerji, preko kooperacije ali na drug zakonit način zagotovljeno sodelovanje ustreznega števila posameznikov, ki izpolnjujejo s tem zakonom predpisane pogoje za odgovornega projektanta.

 

(3) Dejavnost projektiranja sme odgovorni projektant opravljati tudi v drugi statusnopravni obliki, če to dopušča poseben zakon.

 

člen

(pogoji za izvajalca)

 

(1) Objekt sme graditi, rekonstruirati ali odstranjevati pravna ali fizična oseba, ki ima kot gospodarska družba ali zadruga v sodni register vpisano dejavnost gradbeništva oziroma ima kot samostojni podjetnik posameznik takšno dejavnost priglašeno pri pristojni davčni upravi.

 

(2) Če samostojni podjetniki posamezniki ali ustanovitelji gospodarske družbe oziroma zadruge sami ne izpolnjujejo s tem zakonom predpisanih pogojev za odgovornega vodjo del, mora imeti takšna pravna oziroma fizična oseba takrat, ko izvaja gradnjo, s pogodbo o zaposlitvi, s pogodbo o delu v skladu z obligacijskimi razmerji, preko kooperacije ali na drug zakonit način zagotovljeno sodelovanje posameznika, ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje za odgovornega vodjo del.

 

(3) Če samostojni podjetniki posamezniki ali ustanovitelji gospodarske družbe oziroma zadruge sami ne izpolnjujejo pogojev iz prejšnjega odstavka, izpolnjujejo pa pogoje za odgovorno vodenje posameznih del oziroma imajo zagotovljeno sodelovanje posameznika, ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje za odgovorno vodenje posameznih del, lahko izvajajo samo tista posamezna dela pri gradnjah, za katerih vodenje so usposobljeni sami oziroma je usposobljen takšen posameznik.

 

člen

(pogoji za nadzornika)

 

Gradbeni nadzor v imenu investitorja lahko opravlja pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje za projektanta ali izvajalca.

 

člen

(pogoji za revidenta)

 

(1) Revizijo projektne dokumentacije sme opravljati pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje za projektanta.

 

(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko opravlja revizijo projektne dokumentacije s svojimi zaposlenimi tudi visokošolski oziroma drug javni zavod, ki opravlja raziskovalno ali izobraževalno dejavnost s področja graditve objektov, če ima v sodni register vpisano tudi dejavnost s projektiranjem povezanega tehničnega svetovanja in zaposleni pri njem izpolnjujejo s tem zakonom predpisane pogoje za odgovornega revidenta.

 

člen

(odgovornost za škodo)

 

Investitor nameravanega objekta, projektant, ki je izdelal projektno dokumentacijo za takšen objekt, izvajalec gradnje takšnega objekta, nadzornik nad gradnjo takšnega objekta in revident projektne dokumentacije za takšen objekt odgovarjajo za neposredno škodo, ki nastane tretjim osebam in izvirajo iz njegovega dela in njegovih pogodbenih obveznosti.

 

člen

(zavarovanje pred odgovornostjo)

 

(1) Projektant, izvajalec, nadzornik in revident morajo pred začetkom opravljanja dejavnosti zavarovati in imeti ves čas svojega poslovanja zavarovano svojo odgovornost za škodo, ki bi utegnila nastati investitorjem in tretjim osebam v zvezi z opravljanjem njihove dejavnosti.

 

(2) Višina letne zavarovalne vsote se v skladu s predpisi o zavarovalništvu za posamezen zavarovalni primer ali za vse zavarovalne primere v posameznem letu dogovori med zavarovalnico in udeležencem pri graditvi objekta iz prejšnjega odstavka.

 

(3) Višina letne zavarovalne vsote, ki se jo določi v zavarovalni pogodbi, ne more biti nižja od 41.000 eurov.

 

člen

(izključevanja)

 

(1) Kot nadzornik lahko nastopa na trgu samo pravna ali fizična oseba, ki v zvezi z gradnjo istega objekta hkrati ne nastopa kot izvajalec del. Kot odgovorni nadzornik ali odgovorni nadzornik posameznih del lahko nastopa samo posameznik, ki v zvezi z gradnjo istega objekta ne nastopa kot odgovorni vodja del ali odgovorni vodja posameznih del.

 

(2) Kot revident lahko nastopa na trgu samo pravna ali fizična oseba, ki v zvezi z gradnjo istega objekta hkrati ne nastopa kot projektant ali izvajalec. Kot odgovorni revident lahko nastopa samo posameznik, ki v zvezi z gradnjo istega objekta ne nastopa kot odgovorni projektant, odgovorni vodja del ali odgovorni vodja posameznih del.

 

Pogoji za opravljanje storitev in dejavnosti za tuje ponudnike

34.a člen

 

(pogoji za projektante, revidente, izvajalce in nadzornike s sedežem zunaj Republike Slovenije)

 

(1) Projektanti, revidenti, izvajalci in nadzorniki s sedežem zunaj Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: tuji ponudniki) lahko opravljajo storitve in dejavnosti projektiranja, revidiranja, izvajanja del in gradbenega nadzora v Republiki Sloveniji pod enakimi pogoji, kakor so s tem zakonom določeni za projektante, revidente, izvajalce in nadzornike s sedežem v Republiki Sloveniji, razen če ni s tem zakonom določeno drugače.

 

(2) Tuji ponudniki s sedežem v državah članicah Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije ali s sedežem v državi, s katero je sklenjen ustrezen mednarodni sporazum (v nadaljnjem besedilu: države pogodbenice), ki želijo v Republiki Sloveniji opravljati storitve in dejavnosti projektiranja, revidiranja, izvajanja del in gradbenega nadzora stalno, preko ustanovljene podružnice v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: stalno), ali občasno, čezmejno (v nadaljnjem besedilu: občasno), lahko opravljajo te storitve in dejavnosti v vseh statusnopravnih oblikah, če izpolnjujejo pogoje za zakonito opravljanje dejavnosti v državi sedeža.

 

(3) Tuji ponudniki, ki nimajo sedeža v državah pogodbenicah (v nadaljnjem besedilu: tretje države), lahko storitve in dejavnosti projektiranja, revidiranja, izvajanja del in gradbenega nadzora opravljajo pod pogoji iz prejšnjega odstavka, če je izpolnjen pogoj materialne vzajemnosti. Ta je izpolnjen, če ponudniki, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji, v državi sedeža tujega ponudnika lahko opravljajo storitve in dejavnosti pod enakimi ali podobnimi pogoji, pod katerimi jih lahko ponujajo v Republiki Sloveniji tuji ponudniki in izpolnjevanje katerih za ponudnika s sedežem v Republiki Sloveniji ni bistveno težje, kakor je v pravnem redu Republike Slovenije predpisano za tuje ponudnike. Če je sedež ponudnika v več tretjih državah, se pri ugotavljanju vzajemnosti upošteva pravni red tiste države, ki je najstrožji.

 

(4) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za tuje ponudnike storitev in dejavnosti prostorskega načrtovanja, ki želijo te storitve in dejavnosti opravljati v Republiki Sloveniji.

 

34.b člen

 

(zavarovanje odgovornosti za škodo)

 

(1) Tuji ponudniki morajo imeti sklenjeno zavarovanje odgovornosti za škodo v skladu z določbami tega zakona.

 

(2) Za sklenjeno zavarovanje odgovornosti za škodo se šteje dokazilo o zavarovanju odgovornosti, sklenjeno v Republiki Sloveniji ali v državi pogodbenici pod pogojem, da to zavarovanje krije škodo, povzročeno v Republiki Sloveniji.

 

34.c člen

 

(pristojnost za izvajanje nalog v zvezi z opravljanjem reguliranih poklicev za tuje državljane)

 

(1) Naloge pristojnega organa v skladu z zakonom, ki ureja postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij državljanom držav članic Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije za opravljanje reguliranih poklicev oziroma dejavnosti v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: Zakon o priznavanju poklicnih kvalifikacij), izvajata Zbornica za arhitekturo in prostor (v nadaljnjem besedilu: ZAPS) in Inženirska zbornica Slovenije (v nadaljnjem besedilu: IZS). ZAPS in IZS izvajata tudi vse naloge v zvezi s priznavanjem poklicnih kvalifikacij državljanom tretjih držav, določene s tem zakonom.

 

(2) ZAPS in IZS imata kot pristojna organa v zvezi z izvajanjem nalog iz prejšnjega odstavka vse pravice in obveznosti, ki jih določa Zakon o priznavanju poklicnih kvalifikacij za pristojni organ. Če s tem zakonom ni določeno drugače, se za izvajanje teh nalog uporabljajo določbe Zakona o priznavanju poklicnih kvalifikacij.

 

(3) Naloge iz prvega odstavka tega člena ZAPS in IZS izvajata kot javno pooblastilo po tem zakonu.

 

34.č člen

 

(stalno opravljanje reguliranih poklicev za državljane držav pogodbenic)

 

(1) Državljani držav pogodbenic, ki želijo stalno opravljati regulirani poklic po tem zakonu, morajo pri ZAPS ali IZS pridobiti odločbo priznanju poklicne kvalifikacije.

 

(2) Vloga za priznanje poklicne kvalifikacije se vloži v skladu z Zakonom o priznavanju poklicnih kvalifikacij.

 

(3) Poleg pogojev iz Zakona o priznavanju poklicnih kvalifikacij je pogoj za izdajo odločbe o priznanju poklicne kvalifikacije sklenjeno in veljavno zavarovanje odgovornosti za škodo, v skladu z določbami tega zakona.

 

(4) Če ZAPS ali IZS v postopku priznavanja poklicne kvalifikacije v skladu z Zakonom o priznavanju poklicnih kvalifikacij posamezniku z odločbo določi ukrep preizkusa poklicne usposobljenosti, v odločbi določi manjkajoče vsebine, ki jih mora kandidat opraviti na strokovnem izpitu. Za izvedbo strokovnega izpita se uporabljajo določbe predpisa, ki ureja strokovne izpite s področja opravljanja inženirskih storitev. Če pa ZAPS ali IZS, v skladu z Zakonom o priznavanju poklicnih kvalifikacij, z odločbo določi ukrep prilagoditvenega obdobja, mora posameznik ZAPS ali IZS predložiti ime mentorja in mentorjevo podpisano izjavo, da bo med prilagoditvenim obdobjem pod njegovim mentorstvom. Mentor mora izpolnjevati pogoje za opravljanje reguliranega poklica, za katerega se kandidat usposablja, določene s tem zakonom, to pa je tudi pogoj za izdajo odločbe o določitvi ukrepa prilagoditvenega obdobja po Zakonu o priznavanju poklicnih kvalifikacij.

 

(5) ZAPS ali IZS posameznika vpiše v ustrezni imenik najpozneje v osmih dneh od dokončnosti odločbe o priznanju poklicne kvalifikacije, če se za regulirani poklic, ki je bil priznan z odločbo o priznanju poklicne kvalifikacije, vpis v ustrezni imenik zahteva tudi za državljane Republike Slovenije. Posameznik ima pravico opravljati regulirani poklic z dnem dokončnosti odločbe o priznanju poklicne kvalifikacije.

 

(6) Z vpisom v ustrezni imenik postane posameznik član ZAPS ali IZS, z vsemi pravicami in obveznostmi člana. Posameznik, ki mu je bila priznana poklicna kvalifikacija, mora ravnati po predpisih in drugih splošnih aktih, ki veljajo v Republiki Sloveniji. Posamezniki, ki se vpisujejo v ustrezni imenik, morajo ravnati v skladu z etičnim kodeksom ZAPS ali IZS in za svoja dejanja odgovarjajo pred zbornico tudi disciplinsko.

 

(7) Članska izkaznica in žig se posamezniku izdata samo na njegovo izrecno zahtevo.

 

(8) Za posameznike, ki so bili vpisani v ustrezni imenik na podlagi dokončne odločbe o priznanju poklicne kvalifikacije, veljajo glede izbrisa iz imenika določbe 132. člena tega zakona.

 

(9) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za posameznike, ki so državljani tretjih držav in imajo status rezidenta za daljši čas ali status rezidenta v skladu z mednarodno pogodbo, ki obvezuje Republiko Slovenijo (v nadaljnjem besedilu: rezidenti v državah pogodbenicah), ter za državljane tretjih držav, ki so pridobili poklicno kvalifikacijo v državah pogodbenicah.

 

(10) Za izdajo odločbe o priznanju poklicne kvalifikacije lahko ZAPS ali IZS zaračuna stroške v višini, ki je določena za upravne takse, v skladu z zakonom, ki ureja upravne takse.

 

(11) Zoper odločbo o priznanju poklicne kvalifikacije, ki jo izda ZAPS ali IZS, ni pritožbe, možen pa je upravni spor.

 

(12) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo za posameznike, ki želijo v Republiki Sloveniji opravljati regulirani poklic prostorski načrtovalec.

 

34.d člen

 

(občasno opravljanje reguliranih poklicev za državljane držav pogodbenic)

 

(1) Državljani držav pogodbenic, ki želijo občasno opravljati regulirani poklic po tem zakonu, morajo pri ZAPS ali IZS vložiti pisno prijavo. Poleg sestavin, ki jih za prijavo določa Zakon o priznavanju poklicnih kvalifikacij, mora prijava za občasno opravljanje reguliranih poklicev po tem zakonu vsebovati tudi podatke o projektu, o predvidenem trajanju opravljanja storitve, o projektantu, revidentu, izvajalcu ali nadzorniku, v imenu katerega se bo storitev opravljala, in zavarovanju odgovornosti v skladu z določbami 34.b člena tega zakona.

 

(2) Pri reguliranih poklicih odgovorni projektant, odgovorni revident, odgovorni vodja del in odgovorni nadzornik ZAPS ali IZS pred prvim opravljanjem storitev preveri poklicno kvalifikacijo ponudnika po določbah Zakona o priznavanju poklicnih kvalifikacij in skladno z določbami 34.č člena tega zakona. Pri reguliranem poklicu odgovorni projektant arhitekture, za katerega velja avtomatično priznavanje, se poklicna kvalifikacija ponudnika pred prvim opravljanjem storitev preveri samo v primeru, če ZAPS ali IZS na podlagi pisne prijave ugotovi, da niso podani pogoji za avtomatično priznavanje.

 

(3) V postopkih v zvezi z občasnim opravljanjem reguliranih poklicev iz prejšnjega odstavka se ne uporabljajo določbe Zakona o priznavanju poklicnih kvalifikacij o pravni domnevi, da posameznik zaradi molka organa lahko opravlja regulirani poklic v Republiki Sloveniji.

 

(4) Na podlagi prijave oziroma odločbe za občasno opravljanje reguliranega poklica v skladu z določbami prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena se posameznik začasno vpiše v ustrezni imenik in postane njen začasni član. Za začasni vpis v ustrezni imenik in začasno članstvo v zbornici ZAPS ali IZS posamezniku ne sme zaračunati stroškov za vpis, vodenje imenika in članarine.

 

(5) Posameznik, ki storitev opravlja več kot eno leto, svojo prijavo podaljša enkrat v koledarskem letu pri ZAPS ali IZS in v njej obvesti o morebitni spremembi podatkov. Če ZAPS ali IZS ob prijavi ali podaljšanju prijave na podlagi kriterijev iz Zakona o priznavanju poklicnih kvalifikacij ugotovi, da ima posameznikovo opravljanje reguliranega poklica naravo stalnega opravljanja reguliranega poklica, lahko zahteva preverjanje poklicne kvalifikacije, trajen vpis v ustrezni imenik, včlanitev kandidata v zbornico in plačilo vseh obveznosti do ZAPS ali IZS, ki se zahtevajo pri stalnem opravljanju reguliranega poklica, v skladu z določbami 34. č člena tega zakona, vključno s stroški vpisa in plačilom članarine.

 

(6) Posameznik, ki se v ustrezni imenik vpisuje začasno, mora ravnati po predpisih in drugih splošnih aktih, ki veljajo v Republiki Sloveniji. Posamezniki, ki se vpisujejo v imenik začasno, morajo ravnati tudi v skladu z etičnim kodeksom ZAPS ali IZS in za svoja dejanja odgovarjajo tudi disciplinsko.

 

(7) Članska izkaznica in žig se posamezniku izdata samo na njegovo izrecno zahtevo.

 

(8) Za posameznike, ki so bili vpisani v ustrezni imenik začasno, veljajo glede izbrisa iz imenika določbe 132. člena tega zakona.

 

(9) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za rezidente v državah pogodbenicah ter za državljane tretjih držav, ki so pridobili poklicno kvalifikacijo v državah pogodbenicah.

 

(10) Določbe tega člena, razen določbe drugega odstavka, se smiselno uporabljajo za posameznike, ki želijo v Republiki Sloveniji opravljati regulirani poklic prostorski načrtovalec.

 

34.e člen

 

(opravljanje reguliranih poklicev za državljane tretjih držav)

 

(1) Državljani tretjih držav lahko opravljajo regulirani poklic po tem zakonu pod pogojem materialne vzajemnosti, če so njihove pridobljene kvalifikacije enakovredne tistim, ki se zahtevajo za državljane Republike Slovenije. Materialna vzajemnost obstaja, če državljan Republike Slovenije v državi državljana tretje države lahko opravlja regulirani poklic pod enakimi ali podobnimi pogoji, pod katerimi ga lahko opravljajo v Republiki Sloveniji državljani tretje države in izpolnjevanje katerih za državljana Republike Slovenije ni bistveno težje, kakor je v pravnem redu Republike Slovenije predpisano za državljane tretje države. Pri dvojnem državljanstvu državljana tretje države se pri ugotavljanju vzajemnosti upošteva pravni red tiste države, v kateri ima stalno prebivališče, oziroma pravni red tiste države, v kateri je imel stalno prebivališče pred pridobitvijo dovoljenja za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji. Če je posameznik brez državljanstva, se pri ugotavljanju vzajemnosti v vlogi opredeli, ali se upošteva pravni red države njegovega rojstva ali države, v kateri ima stalno prebivališče, ali države, v kateri je imel stalno prebivališče pred pridobitvijo dovoljenja za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji.

 

(2) Vzajemnost in enakovrednost kvalifikacij iz prejšnjega odstavka za regulirane poklice, za opravljanje katerih je pogoj vpis v ustrezni imenik, ugotavlja ZAPS ali IZS v postopku ugotavljanja izpolnjevanja pogojev za ta vpis.

 

(3) Posamezniki iz prvega odstavka tega člena se vpišejo v ustrezni imenik in s tem vpisom postanejo člani ZAPS ali IZS z vsemi pravicami in dolžnostmi, ki so s tem zakonom določene za člane zbornice.

 

(4) Za vpis in za vodenje imenika ZAPS ali IZS lahko zaračuna stroške v višini, ki je določena za državljane Republike Slovenije.

 

(5) Zoper odločbo o vpisu v ustrezni imenik državljana tretje države, ki jo v skladu s tem členom izda ZAPS ali IZS, ni pritožbe, možen pa je upravni spor.

 

(6) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo za posameznike iz prvega odstavka tega člena, ki želijo v Republiki Sloveniji opravljati regulirani poklic prostorski načrtovalec.

 

Tretji del: GRADITEV OBJEKTA

 

Prvi razdelek: Projektiranje

 

Projektna dokumentacija

člen

(projektna dokumentacija)

 

(1) Projektna dokumentacija se izdela v slovenskem jeziku.

 

(2) Del projektne dokumentacije se izdela tudi v digitalni obliki, in sicer po vsebini in obliki, ki zagotavlja povezavo s prostorskim informacijskim sistemom po predpisih o prostorskem načrtovanju.

 

(3) Minister, pristojen za prostorske in gradbene zadeve, predpiše vsebino in obliko projektne dokumentacije, način njene izdelave in vrste načrtov, ki pridejo v poštev za posamezne vrste stavb in gradbenih inženirskih objektov, glede na namen njihove uporabe, raven obdelave in glede na vrsto gradnje.

 

člen

(črtan)

 

36.a člen

 

(črtan)

 

člen

(črtan)

 

člen

(črtan)

 

člen

(črtan)

 

člen

(črtan)

 

Načini pridobitve projektne dokumentacije

člen

(naročilo projektne dokumentacije in njene revizije)

 

Če investitor sam ne izpolnjuje pogojev za projektanta oziroma revidenta, je njegova odločitev, pri kateri pravni oziroma fizični osebi bo naročil izdelavo projektne dokumentacije in njeno revizijo, prosta, pod pogoji, ki jih določa zakon.

 

člen

(črtan)

 

člen

(javni natečaj)

 

(1) V posameznih primerih je treba organizirati izbiro strokovno najprimernejše idejne rešitve za nameravano gradnjo na javnem natečaju.

 

(2) Minister, pristojen za prostorske in gradbene zadeve, lahko določi podrobnejši postopek priprave in izvedbe javnih natečajev.

 

člen

(izjeme pri oddaji izdelave projektne dokumentacije)

 

Kot ponudnik za izdelavo projektne dokumentacije po določbah zakona o javnih naročilih lahko sodeluje tudi projektant, ki je izdelal predhodno fazo takšne projektne dokumentacije.

 

Izdelovanje in revidiranje projektne dokumentacije ter pridobivanje projektnih pogojev in soglasij

člen

(odgovorni projektant)

 

(1) Projektant, ki prevzame v izdelavo projektno dokumentacijo, mora za vse načrte, ki sestavljajo projekt, imenovati odgovorne projektante.

 

(2) Odgovorni projektant je lahko posameznik, ki je pri pristojni poklicni zbornici vpisan v ustrezen imenik in ima po končanem študiju za pridobitev univerzitetne izobrazbe najmanj pet let delovnih izkušenj na področju projektantskih storitev, če nastopa kot odgovorni projektant načrta za zahtevni objekt, oziroma najmanj tri leta delovnih izkušenj na področju projektantskih storitev, če nastopa kot odgovorni projektant načrta za manj zahtevni objekt, po končanem študiju za pridobitev visoke strokovne izobrazbe pa najmanj sedem let pri zahtevnih objektih in najmanj pet let pri manj zahtevnih objektih.

 

(3) Kot odgovorni vodja projekta nastopa odgovorni projektant iz stroke, ki pri nameravani gradnji glede na namen objekta prevladuje.

 

(4) Odgovorni vodja projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja pri izvajanju gradnje tega objekta nadzoruje, ali se gradnja objekta izvaja v skladu s projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja. Če med gradnjo objekta ugotovi neskladje, mora o tem takoj obvestiti investitorja, ugotovitve in predloge, kako stanje popraviti, pa tudi vpisati v gradbeni dnevnik. Če se ugotovljene pomanjkljivosti kljub njegovim ugotovitvam in opozorilom ne odpravijo, pa mora o tem obvestiti tudi pristojnega gradbenega inšpektorja. Investitor, izvajalec in nadzornik morajo odgovornemu vodji projekta in odgovornim projektantom omogočiti dostop in preglede na gradbišču ter vpogled v vso dokumentacijo, ki se nanaša na izvajanje gradnje.

 

člen

(črtan)

 

člen

(zagotavljanje odgovornosti)

 

(1) Odgovorni projektant odgovarja za vsak načrt, ki ga je izdelal in potrdil s svojim podpisom in žigom, ter jamči, da je načrt v skladu s prostorskimi akti, gradbenimi predpisi in projektnimi pogoji, da izpolnjuje vse bistvene zahteve in da je v skladu z elaborati.

 

(2) Odgovorni vodja projekta je odgovoren za medsebojno usklajenost vseh načrtov projekta, ki ga je potrdil s svojim podpisom in žigom.

 

člen

(temeljne zahteve projektiranja)

 

(1) S projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja mora biti dokazano, da bo objekt kot celota izpolnjeval predpisane bistvene zahteve in da bo v skladu s prostorskimi akti.

 

(2) Pri projektiranju je treba poleg predpisov in standardov v Republiki Sloveniji upoštevati tudi druge normativne dokumente.

 

(3) (črtan)

 

(4) (črtan)

 

člen

(posebne zahteve projektiranja)

 

(1) Če je nameravana gradnja na območju, ki se ureja z državnim prostorskim načrtom ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom, mora biti iz projektne dokumentacije razvidno, da so lega objekta na zemljišču, raba in oblikovanje objekta in komunalni priključki v skladu z rešitvami iz državnega prostorskega načrta ali občinskega podrobnega prostorskega načrta.

 

(2) Če je nameravana gradnja na območju, ki se ureja z občinskim prostorskim načrtom, mora biti iz projektne dokumentacije razvidno, da so lega objekta na zemljišču, raba in oblikovanje objekta in komunalni priključki v skladu s pogoji iz občinskega prostorskega načrta.

 

49.a člen

 

(črtan)

 

49.b člen

 

(pridobitev soglasij, projektnih pogojev in soglasij za priključitev)

 

(1) Če nameravana gradnja leži na območju, ki je s posebnimi predpisi ali s tem zakonom opredeljeno kot varovalni pas gospodarske javne infrastrukture, ali na območju, ki je s predpisi opredeljeno kot varovano območje, je treba k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja pridobiti soglasje pristojnega soglasodajalca.

 

(2) Pred začetkom izdelovanja projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja se lahko pridobi projektne pogoje pristojnega soglasodajalca.

 

(3) Če se nameravana gradnja priključi na objekte, ki zagotavljajo minimalno komunalno oskrbo, oziroma če se zaradi gradnje spremeni kapaciteta obstoječih priključkov, je treba pridobiti soglasje za priključitev na podlagi idejne zasnove ali idejnega projekta. Namesto soglasja za priključitev se lahko pridobi soglasje k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.

 

49.c člen

 

(soglasja v varovalnih pasovih in varovanih območjih)

 

(1) Varovalni pas gospodarske javne infrastrukture je določen s posebnimi predpisi, ki predpisujejo tudi obvezno pridobitev soglasja. V primeru vodovoda, kanalizacije, toplovoda oziroma vročevoda, voda, namenjenega telekomunikacijskim storitvam, vključno s kabelskim razdelilnim sistemom, in drugih vodov za določeno vrsto gospodarske javne službe lokalnega pomena oziroma v javno korist, razen priključkov nanje, pa znaša varovalni pas 3 m, merjeno od osi voda, če drug predpis ne določa drugače.

 

(2) Varovana območja, v katerih je treba pridobiti posebno soglasje zaradi varstvenega režima, ki velja na teh območjih oziroma nepremičninah, so določena s posebnimi predpisi.

 

49.č člen

 

(seznam soglasodajalcev)

 

Ministrstvo, pristojno za prostorske in gradbene zadeve, na svojih spletnih straneh objavi in vodi seznam vseh soglasodajalcev v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi.

 

člen

(projektni pogoji)

 

(1) Zahtevi za izdajo projektnih pogojev mora biti priložena idejna zasnova ali projekt, ki je obdelan na višji ravni, ne glede na določbe drugih predpisov.

 

(2) Pristojni soglasodajalec mora izdati projektne pogoje pri zahtevnem objektu v 15 dneh, pri manj zahtevnem objektu pa v 10 dneh od prejema zahteve in prilog iz prejšnjega odstavka.

 

(3) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka morajo soglasodajalci, pristojni za izdajo projektnih pogojev v varovanih območjih, izdati projektne pogoje v 15 dneh za vse vrste objektov.

 

(4) Pristojni soglasodajalec mora v projektnih pogojih navesti določbe predpisa, ki so podlaga za izdajo projektnih pogojev.

 

(5) Če soglasodajalec že na podlagi zahteve za izdajo projektnih pogojev ugotovi, da je poseg sprejemljiv in da projektni pogoji niso potrebni, se zahteva za izdajo projektnih pogojev šteje kot zahteva za izdajo soglasja in se izda soglasje.

 

(6) Če soglasodajalec ugotovi, da gradnja po predpisih iz njegove pristojnosti ni dopustna ali mogoča, se zahteva za izdajo projektnih pogojev šteje kot zahteva za izdajo soglasja in se izda odločba o zavrnitvi izdaje soglasja.

 

(7) Če pristojni soglasodajalec projektnih pogojev ne izda v predpisanem roku, se šteje, da je soglasje dano. Dokaz o vložitvi zahteve za izdajo projektnih pogojev je potrdilo o oddani zahtevi iz prvega odstavka tega člena.

 

50.a člen

 

(soglasja)

 

(1) Zahtevi za izdajo soglasja mora biti priložen tisti del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki je v zvezi s predmetom soglašanja. K zahtevi za pridobitev soglasja se lahko priloži tudi projekt, ki je obdelan na višji ravni.

 

(2) Pristojni soglasodajalec mora izdati soglasje pri zahtevnem objektu v 30 dneh, pri manj zahtevnem objektu v 15 dneh, pri enostanovanjski stavbi, nezahtevnem in enostavnem objektu pa v 10 dneh od prejema zahteve in prilog iz prejšnjega odstavka.

 

(3) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka morajo soglasodajalci, pristojni za izdajo soglasij v varovanih območjih, izdati soglasja v 30 dneh za vse vrste objektov.

 

(4) Če pristojni soglasodajalec ugotovi, da projektne rešitve niso izdelane v skladu s predpisi iz njegove pristojnosti, zavrne izdajo soglasja z upravno odločbo.

 

(5) Če pristojni soglasodajalec ne odloči v predpisanem roku, se šteje, da je soglasje dano. Dokaz o vložitvi zahteve za izdajo soglasja je potrdilo o oddani zahtevi in prilogah iz prvega odstavka tega člena.

 

(6) Če je v soglasju določen rok veljavnosti soglasja ne glede na določbe drugih predpisov ta preneha teči, ko investitor vloži zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja. Če je zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja zavrnjena, velja rok veljavnosti, določen v soglasju.

 

(7) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za izdajo soglasja za priključitev.

 

člen

(stroški projektnih pogojev in soglasij oziroma soglasja za priključitev)

 

Soglasodajalci za pripravo in izdajo projektnih pogojev in soglasij ter soglasja za priključitev niso upravičeni do plačila taks, povračila stroškov ali drugih plačil.

 

člen

(črtan)

 

člen

(obveznost revizije projektne dokumentacije)

 

(1) Revizija projektne dokumentacije se opravi, če tako zahteva investitor.

 

(2) Z revizijo se v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja preverja izpolnjevanje vseh bistvenih zahtev glede na namen objekta.

 

(3) Pred pričetkom revidiranja odgovorni vodja projekta in odgovorni vodja revidiranja pregledata projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja in določita obseg revizije.

 

(4) Revident mora za revizijo posameznih načrtov imenovati odgovornega revidenta. Odgovorni revident je lahko samo posameznik, ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje za odgovornega projektanta ustrezne stroke in ima pri pristojni poklicni zbornici opravljen dopolnilni strokovni izpit za revidiranje.

 

(5) Odgovorni revident mora povzetek revizijskega poročila izdelati na obrazcu, katerega obliko in obvezne sestavine s pravilnikom iz 35. člena tega zakona predpiše minister, pristojen za prostorske in gradbene zadeve. Revident preda investitorju tudi celotno revizijsko poročilo.

 

(6) S potrditvijo dokumentacije postaneta revident in odgovorni revident skupaj s projektantom in odgovornim projektantom solidarno odškodninsko odgovorna za njene napake zaradi neizpolnjevanja bistvenih zahtev.

 

Drugi razdelek: Pridobitev gradbenega dovoljenja

 

Pridobitev gradbenega dovoljenja

člen

(zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja)

 

(1) Zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja vloži pri pristojnem upravnem organu za gradbene zadeve investitor. V njej mora navesti podatke o parcelni številki in katastrski občini zemljišča z nameravano gradnjo in zemljišč, po katerih bodo potekali priključki na infrastrukturo, če se objekt nanjo priključuje.

 

(2) Zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja mora biti priloženo:

 

najmanj dva izvoda projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja in

druge listine, če tako določa zakon.

(3) Če se zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja nanaša na rekonstrukcijo, spremembo namembnosti, dozidavo in nadzidavo, je treba navesti tudi številko in datum gradbenega dovoljenja, na podlagi katerega je bil objekt zgrajen, razen za objekte, zgrajene pred 31. decembrom 1966.

 

(4) Investitor mora zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja priložiti tudi dokazilo o pravici graditi, če ta pravica še ni vpisana v zemljiško knjigo.

 

(5) Po prejemu vloge za izdajo gradbenega dovoljenja pristojni upravni organ za gradbene zadeve o tem nemudoma obvesti občino, na območju katere je nameravana gradnja in jo pozove, da v osmih dneh prijavi svojo udeležbo v postopku. Obvestilu pristojni upravni organ za gradbene zadeve priloži povzetek podatkov o nameravani gradnji iz projekta za izdajo gradbenega dovoljenja.

 

(6) Vsebina povzetka iz prejšnjega odstavka se določi s pravilnikom iz 40. člena tega zakona.

 

(7) Če se nameravana gradnja priključuje na objekte gospodarske javne infrastrukture, mora investitor v vlogi za pridobitev gradbenega dovoljenja navesti, ali je oziroma ali bo sam vložil zahtevek za odmero komunalnega prispevka ali pa navede, naj ta zahtevek v njegovem imenu vloži upravni organ za gradbene zadeve. Če navede, naj ta zahtevek zanj vloži upravni organ za gradbene zadeve, mora predložiti povzetek, ki se določi s pravilnikom iz 40. člena tega zakona.

 

člen

(črtan)

 

člen

(dokazilo o pravici graditi)

 

(1) Za dokazilo o pravici graditi po tem zakonu velja:

 

–       izpisek iz zemljiške knjige, iz katerega izhaja, da ima investitor na določeni nepremičnini lastninsko ali kakšno drugo stvarno oziroma obligacijsko pravico, ki mu omogoča gradnjo oziroma izvajanje del na takšni nepremičnini,

 

–       notarsko overjena pogodba z dokazilom o vložitvi predloga za vpis pogodbe o pridobitvi lastninske ali kakšne druge stvarne oziroma obligacijske pravice na določeni nepremičnini v zemljiško knjigo, ki investitorju dovoljuje gradnjo oziroma izvajanje del na takšni nepremičnini,

 

–       pravnomočna sodna ali upravna odločba, ki izkazuje pravico graditi oziroma izvajati dela na nepremičnini, ali

 

–       druga listina, ki v skladu z zakonom izkazuje pravico graditi oziroma izvajati dela na določeni nepremičnini.

 

(2) Za dokazilo o vložitvi predloga za vpis pogodbe v zemljiško knjigo iz prejšnjega odstavka se šteje kopija predloga za vpis pogodbe v zemljiško knjigo, s podatkom o zemljiškoknjižni plombi, pod katero se vodi predlog.

 

(3) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena pri nameravanih gradnjah objektov gospodarske javne infrastrukture, pri odstranitvah objektov in za zemljišča, na katerih je predvidena ureditev gradbišča samo za čas gradnje, notarsko overjeni pogodbi ni potrebno priložiti dokazila iz prejšnjega odstavka. Pri nameravani gradnji objektov gospodarske javne infrastrukture, ki se bo izvajala v cestnem telesu državne ali občinske javne ceste, se ne glede na določbe tega člena za dokazilo o pravici graditi šteje soglasje upravljalca javne ceste za izvedbo takšne gradnje znotraj cestnega telesa.

 

člen

(črtan)

 

člen

(črtan)

 

člen

(črtan)

 

člen

(vrste postopkov izdaje gradbenega dovoljenja)

 

(1) Na območjih, ki se urejajo z državnim prostorskim načrtom ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom, se gradbena dovoljenja izdajajo v skrajšanem ugotovitvenem postopku, razen če poseben zakon za določeno vrsto objekta na določeni lokaciji izrecno ne določa drugače.

 

(2) Na drugih območjih se gradbena dovoljenja izdajajo v posebnem ugotovitvenem postopku.

 

člen

(druge možnosti skrajšanega ugotovitvenega postopka)

 

(1) Ne glede na določbe drugega odstavka prejšnjega člena lahko na zahtevo investitorja pristojni upravni organ za gradbene zadeve izda gradbeno dovoljenje v skrajšanem ugotovitvenem postopku tudi za gradnjo manj zahtevnega objekta, ki je predviden na območju, ki se ureja z občinskim prostorskim načrtom, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

 

da je predmet gradbenega dovoljenja stanovanjska stavba, ki ima pritličje in največ tri nadstropja z mansardo,

da območje za določitev strank ne sega preko meje parcel, na katerih je predvidena nameravana gradnja in

da iz prikaza komunalnih priključkov in dostopa v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja izhaja, da ti priključki ne potekajo po sosednjih zemljiščih.

(2) V skrajšanem ugotovitvenem postopku se lahko izda gradbeno dovoljenje tudi za rekonstrukcijo stanovanjske stavbe ali za spremembo namembnosti, če investitor zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja priloži notarsko overjena soglasja takšnega števila etažnih lastnikov, kot ga določajo predpisi o stanovanjskih razmerjih, da se strinjajo z nameravano gradnjo, kot je razvidna iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja oziroma če takšni lastniki dajo takšno izjavo na zapisnik pri pristojnem upravnem organu za gradbene zadeve.

 

člen

(stranke v postopku izdaje gradbenega dovoljenja)

 

(1) (razveljavljen)

 

(2) (razveljavljen)

 

(3) Stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, ki je imetnik služnostne oziroma stavbne pravice, ki še ni vpisana v zemljiško knjigo, lahko dokaže z overjeno listino, da je imetnik te pravice.

 

(4) V postopku izdaje gradbenega dovoljenja, razen na območju iz prvega odstavka tega člena, je stranka tudi občina, na območju katere leži nameravana gradnja, če najpozneje v osmih dneh po prejemu obvestila o vložitvi zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja priglasi svojo udeležbo pristojnemu upravnemu organu za gradbene zadeve. Če svoje udeležbe ne priglasi v predpisanem roku, se šteje, da se je odpovedala pravici sodelovati kot stranka v postopku.

 

člen

(seznanitev strank)

 

(1) Pristojni upravni organ za gradbene zadeve povabi stranke, naj se seznanijo z nameravano gradnjo. V tem vabilu je treba stranke posebej opozoriti na to, da se bo v primeru, če se vabilu ne bodo odzvale in svojega izostanka ne bodo opravičile, štelo, da se strinjajo z nameravano gradnjo.

 

(2) Če se osebna vročitev ne da opraviti, kot je določeno z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, se vročitev opravi z objavo vabila na oglasni deski upravnega organa in na enotnem državnem portalu e-uprava. Šteje se, da je vročitev opravljena po poteku 15 dni od dneva objave. V tem primeru se šteje, da je bila stranka seznanjena z nameravano gradnjo.

 

(3) Stranka lahko v primeru opravičenega izostanka svojo izjavo poda tudi pisno do izdaje gradbenega dovoljenja, sicer se šteje, da se stranka strinja z nameravano gradnjo.

 

člen

(črtan)

 

člen

(izjave strank)

 

(1) Stranka, ki nasprotuje nameravani gradnji, mora za svoje trditve predložiti dokaze.

 

(2) Investitor lahko kadar koli med postopkom izdaje gradbenega dovoljenja predloži pisno izjavo stranke, da se strinja z nameravano gradnjo. Izjava stranke se mora sklicevati na projekt, ki je bil priložen zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja. V tem primeru se stranki gradbeno dovoljenje samo osebno vroči.

 

(3) Šteje se, da je stranka z nameravano gradnjo seznanjena in da se z njo strinja, če je investitor z njo sklenil pisno pogodbo iz druge alinee prvega odstavka 56. člena tega zakona. V tem primeru se stranki gradbeno dovoljenje samo osebno vroči.

 

člen

(pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja)

 

(1) Preden pristojni upravni organ za gradbene zadeve izda gradbeno dovoljenje, mora preveriti tudi:

 

ali je projekt izdelan v skladu s prostorskim aktom,

ali je projekt izdelala pravna oziroma fizična oseba, ki je med izdelavo projekta izpolnjevala s tem zakonom predpisane pogoje za projektanta, ter ali je oseba, ki je navedena kot odgovorni projektant, med izdelavo projekta izpolnjevala pogoje za odgovornega projektanta,

ali so k predvideni gradnji pridobljena vsa predpisana soglasja,

ali ima projekt predpisane sestavine in ali je bila opravljena revizija projektne dokumentacije, kadar je predpisana, ter ali so revidenti in odgovorni revidenti, ki so jo opravili, med revidiranjem izpolnjevali pogoje za revidenta in odgovornega revidenta,

ali so dajatve in prispevki, določeni z zakonom, plačani oziroma so na drug zakoniti način izpolnjene investitorjeve obveznosti,

ali ima investitor pravico graditi in

ali iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja izhaja, da bo zagotovljena minimalna komunalna oskrba objekta, če se gradi nov objekt ali če se objekt prizidava, nadzidava ali rekonstruira tako, da se zato spreminjajo osnovni parametri obstoječih priključkov oziroma se povečujejo zahteve v zvezi z njegovo komunalno oskrbo.

(2) Minimalna komunalna oskrba stanovanjske stavbe vključuje oskrbo s pitno vodo, električno energijo, odvajanje odpadnih voda in dostop do javne ceste, minimalna komunalna oskrba drugih objektov pa se določi glede na njihov namen. Kot dokazilo o zagotovitvi minimalne komunalne oskrbe na območju, kjer je ta že zgrajena in izročena v upravljanje, se šteje soglasje za priključitev ali soglasje k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.

 

(3) Če omrežje za oskrbo s pitno vodo, električno energijo, odvajanje odpadnih voda ali dostop do javne ceste še ni zgrajeno, se kot dokazilo o zagotovitvi minimalne komunalne oskrbe šteje dokazilo, da je to omrežje vključeno v občinski načrt razvojnih programov v okviru občinskega proračuna za tekoče ali naslednje leto ali pogodba o opremljanju, sklenjena med investitorjem in občino. Če omrežje minimalne komunalne oskrbe ni vključeno v občinski načrt razvojnih programov v okviru občinskega proračuna za tekoče ali naslednje leto ali pogodba o opremljanju ni sklenjena, lahko investitor ne glede na določbe prostorskega akta zagotovi minimalno komunalno oskrbo tudi na način, ki omogoča samooskrbo objekta in sledi napredku tehnike.

 

(4) Če prostorski akt zahteva obvezno priključitev objekta na komunalno opremo, ki pa še ni zgrajena, se šteje, da je ta pogoj izpolnjen tudi, če je v projektni dokumentaciji predviden alternativni način, ki omogoča samooskrbo objekta in izkazuje zadnje stanje gradbene tehnike.

 

člen

(izdaja gradbenega dovoljenja)

 

(1) Gradbeno dovoljenje se izda za celoten objekt ali pa za njegov del, ki pomeni tehnično, tehnološko ali funkcionalno celoto in se da samostojno uporabljati, če se objekt gradi oziroma rekonstruira po delih in to tudi opredeljuje projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja.

 

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se lahko izda gradbeno dovoljenje tudi za del objekta oziroma za izvedbo posameznih gradbenih ali inštalacijskih del oziroma tehnoloških naprav, če gre za gradnjo objekta gospodarske javne infrastrukture.

 

člen

(vsebina gradbenega dovoljenja)

 

(1) Izrek gradbenega dovoljenja mora poleg sestavin, ki so s predpisom o splošnem upravne postopku predpisane za pisno odločbo, vsebovati tudi:

 

–       podatek o vrsti gradnje oziroma predmetu gradbenega dovoljenja (gradnja novega objekta, rekonstrukcija, odstranitev objekta, sprememba namembnosti),

 

–       navedbo zahtevnosti gradnje (zahtevni objekt, manj zahtevni objekt),

 

–       podatek o razvrstitvi objekta in posameznih njegovih delov glede na namen po enotni klasifikaciji vrst objektov, pri spremembi namembnosti pa tudi novi namen objekta ali njegovega dela objekta,

 

–       navedbo parcelnih številk in katastrske občine za zemljiške parcele, na katerih se bodo izvedli nameravana gradnja in priključki na gospodarsko javno infrastrukturo, če se objekt nanjo priključuje,

 

–       navedbo odmikov nameravane gradnje od meje sosed­njih zemljišč, razen pri linijskih gradbenih inženirskih objektih,

 

–       navedbo dimenzij oziroma gabaritov in pri stavbah navedbo etažnosti gradnje nameravanega objekta in njihovega oblikovanja, če je predpisano,

 

–       navedbo načina zagotovitve minimalne komunalne oskrbe, predpisane po tem zakonu,

 

–       opis drugih značilnosti objekta, če so določene s prostorskimi akti ali drugim predpisom,

 

–       podatke o projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja in datumu njegove izdelave,

 

–       podatke o izdanih soglasjih ter pogojih glede izvedbe gradnje in uporabe, ki morebiti izhajajo iz njih v zvezi s predmetom gradbenega dovoljenja.

 

(2) Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, lahko pa tudi druge listine, če tako določa zakon, so sestavni del gradbenega dovoljenja.

 

člen

(vročitev odločbe)

 

(1) Odločba, izdana v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, se investitorju in drugim strankam v postopku vroči z vročilnico, v skladu s predpisom o splošnem upravnem postopku, ter pošlje vsem pristojnim soglasodajalcem, ki so dali soglasje, pristojnemu upravnemu organu za prostorske zadeve tiste občine, na katere območju naj bi se izvedla gradnja ter pristojnemu gradbenemu inšpektorju.

 

(2) Če se osebna vročitev ne da opraviti, kot je določeno z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, se vročitev opravi z objavo na oglasni deski upravnega organa in na enotnem državnem portalu e-uprava. Šteje se, da je vročitev opravljena po poteku 15 dni od dneva objave.

 

(3) Vročeni odločbi se, razen investitorju, projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja in drugih listin, na podlagi katerih je bilo izdano gradbeno dovoljenje, ne prilaga.

 

člen

(pravna sredstva)

 

(1) Zoper odločbo, ki jo v postopku izdaje gradbenega dovoljenja izda pristojni upravni organ za gradbene zadeve iz drugega odstavka 24. člena tega zakona, je dovoljena pritožba in sicer v osmih dneh po njeni vročitvi.

 

(2) Če se vse stranke po vročitvi gradbenega dovoljenja pisno ali ustno na zapisnik pri pristojnem upravnem organu za gradbene zadeve odpovejo pravici do pritožbe oziroma pravici do sprožitve upravnega spora, postane odločba pravnomočna z dnem, ko se pravici do pritožbe oziroma pravici do sprožitve upravnega spora odpove zadnja stranka.

 

člen

(čas veljavnosti gradbenega dovoljenja)

 

(1) Gradbeno dovoljenje neha veljati, če investitor ne začne z gradnjo:

 

v primeru zahtevnega objekta: v treh letih po njegovi pravnomočnosti;

v primeru manj zahtevnega objekta: v dveh letih po njegovi pravnomočnosti;

v primeru spremembe namembnosti: v enem letu po njegovi pravnomočnosti.

(2) Če se v času veljavnosti gradbenega dovoljenja za območje, na katerem je nepremičnina, ki je predmet gradbenega dovoljenja, izvedbeni prostorski akt spremeni ali dopolni oziroma nadomesti z novim izvedbenim prostorskim aktom, te spremembe oziroma dopolnitve ne morejo vplivati na veljavnost gradbenega dovoljenja.

 

člen

(podaljšanje veljavnosti gradbenega dovoljenja)

 

(1) Pristojni upravni organ za gradbene zadeve lahko v času veljavnosti gradbenega dovoljenja na zahtevo investitorja podaljša veljavnost takšnega dovoljenja, vendar največ dvakrat in to skupaj največ za dve leti.

 

(2) Pristojni upravni organ za gradbene zadeve podaljša veljavnost gradbenega dovoljenja z odločbo, ki jo izda v skrajšanem postopku in brez zaslišanja strank. Gradbeno dovoljenje se lahko podaljša, če ni v nasprotju z izvedbenim prostorskim aktom, ki velja v času izdaje te odločbe.

 

člen

(sprememba gradbenega dovoljenja)

 

(1) Gradbeno dovoljenje se lahko spremeni. Investitor lahko vloži zahtevo za spremembo gradbenega dovoljenja samo v času njegove veljavnosti.

 

(2) Če se po izdaji pravnomočnega gradbenega dovoljenja projekt za izvedbo tako spremeni, da pomeni to za objekt, ki se gradi oziroma rekonstruira, spremembo pogojev, določenih z gradbenim dovoljenjem in elementov, ki lahko vplivajo na zdravstvene pogoje, okolje, varnost objekta ali spremembo predpisanih bistvenih zahtev, je investitor dolžan vložiti zahtevo za spremembo gradbenega dovoljenja. V tem primeru se gradbeno dovoljenje lahko spremeni samo po enakem postopku, kot je bilo to dovoljenje izdano. Nova odločba, ki deloma nadomesti gradbeno dovoljenje, se omeji na predlagane spremembe, če zaradi predlaganih sprememb, ki vplivajo na lokacijske pogoje, ni potrebno izdati novega gradbenega dovoljenja.

 

(3) Če se nova odločba iz prejšnjega odstavka omeji na predlagane spremembe, jo pristojni upravni organ za gradbene zadeve izda v skrajšanem ugotovitvenem postopku in brez zaslišanja strank, vendar samo, če takšne spremembe ne poslabšujejo pogojev rabe sosednjih zemljišč in objektov, pogojev za varovanje kulturne dediščine in pogojev za ohranjanje narave oziroma se z njimi ne spreminjajo pogoji, ki so veljali ob izdaji gradbenega dovoljenja.

 

(4) Če investitor, ki mu je bilo izdano gradbeno dovoljenje, pred začetkom gradnje ali med gradnjo prenese pravico graditi na drugo osebo, se sme na zahtevo te osebe gradbeno dovoljenje spremeniti. Novi investitor mora zahtevi za spremembo predložiti dokazilo o pravici graditi. V tem primeru se gradbeno dovoljenje spremeni po skrajšanem postopku in brez zaslišanja strank.

 

(5) Če se gradbeno dovoljenje spremeni, ostane z izdajo odločbe o njegovi spremembi čas njegove veljavnosti nespremenjen.

 

člen

(črtan)

 

Posebnosti postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta

74.a člen

 

(zahteva za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta)

 

(1) Zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta je treba priložiti le:

 

–       prikaz lege objekta na zemljišču, tako da je razviden njegov tlorisni položaj in oblika na zemljiškokatastrskem prikazu, z navedbo odmikov objekta od parcelnih mej sosednjih zemljišč,

 

–       značilne prereze (profile) ter oblikovanje objekta in terena,

 

–       soglasja pristojnih soglasodajalcev,

 

–       dokazilo o pravici graditi.

 

(2) Zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta investitor vloži na predpisanem obrazcu, katerega vsebino in obliko določi minister, pristojen za prostorske in gradbene zadeve.

 

(3) Za dokazilo o pravici graditi nezahtevni objekt se štejejo dokazila iz 56. člena tega zakona.

 

(4) Glede pridobivanja soglasij se smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki se nanašajo na izdajanje soglasij s tem, da:

 

–       (črtana),

 

–       (črtana)

 

–       je treba vlogi za izdajo soglasja priložiti prikaz iz prve in druge alinee prvega odstavka tega člena.

 

(5) Prikaze iz prve in druge alinee prvega odstavka tega člena lahko izdela investitor.

 

74.b člen

 

(razveljavljen)

 

74.c člen

 

(postopek izdaje gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta)

 

(1) Pristojni upravni organ za gradbene zadeve izda gradbeno dovoljenje za gradnjo nezahtevnega objekta na predpisanem obrazcu, katerega vsebino in obliko določi minister, pristojen za prostorske in gradbene zadeve, če ugotovi, da:

 

–       so izpolnjeni pogoji, določeni v predpisu iz drugega odstavka 8. člena tega zakona, glede dopustne velikosti objekta, načina rabe objekta in načina gradnje objekta ter drugi pogoji za gradnjo nezahtevnih objektov,

 

–       je nameravana gradnja skladna s prostorskim aktom,

 

–       da so pridobljena vsa predpisana soglasja in

 

–       da ima investitor pravico graditi.

 

(2) Gradbeno dovoljenje za gradnjo nezahtevnega objekta se izda v skrajšanem ugotovitvenem postopku, če iz prikaza lege objekta na zemljišču izhaja, da je oddaljenost objekta od meje sosednjih zemljišč najmanj tri metre.

 

(3) Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je dovoljena pritožba v osmih dneh po njeni vročitvi na ministrstvo, pristojno za prostorske in gradbene zadeve.

 

74.č člen

 

(veljavnost in sprememba gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta)

 

(1) Gradbeno dovoljenje za gradnjo nezahtevnega objekta neha veljati, če investitor ne začne graditi v enem letu od njegove pravnomočnosti.

 

(2) Gradbeno dovoljenje, ki je bilo izdano za gradnjo nezahtevnega začasnega objekta, preneha veljati z dnem, določenim v tem dovoljenju.

 

(3) Roka veljavnosti gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta ni mogoče spremeniti oziroma ni mogoče podaljšati časa njegove veljavnosti.

 

(4) Gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta ni mogoče spremeniti.

 

Tretji razdelek: Gradnja

 

Odgovornost pri gradnji

člen

(obličnost naročila)

 

Če investitor sam ne izpolnjuje pogojev za izvajalca oziroma nadzornika, je njegova odločitev, pri kateri pravni oziroma fizični osebi bo naročil gradnjo oziroma izvajanje del in opravljanje gradbenega nadzora, prosta pod pogoji, ki jih določa zakon. Če pri gradnji nastopa samo en odgovorni vodja del, v zvezi s to gradnjo nastopa tudi kot odgovorni vodja gradbišča.

 

člen

(obveznost imenovanja odgovornega vodje del)

 

(1) Izvajalec, ki prevzame celotno gradnjo, mora imenovati odgovornega vodjo del, izvajalec, ki prevzame le določena dela, pa mora imenovati odgovornega vodjo takšnih posameznih del. Odgovorni vodja del oziroma odgovorni vodja posameznih del mora o vodenju gradnje oziroma posameznih del voditi ustrezno evidenco z vsakodnevnimi vpisi v dnevniku o izvajanju del.

 

(2) Če pri gradnji na enem gradbišču sodeluje več izvajalcev, mora investitor izmed odgovornih vodij del, ki so jih določili ti izvajalci, imenovati odgovornega vodjo gradbišča.

 

člen

(pogoji za odgovornega vodjo del in posameznih del)

 

(1) Odgovorni vodja del je lahko posameznik, ki ima pridobljeno univerzitetno izobrazbo gradbene ali druge podobne tehnične stroke z opravljenim strokovnim izpitom za odgovorno vodenje del pri pristojni poklicni zbornici in z najmanj tremi leti delovnih izkušenj pri gradnjah, ali posameznik, ki ima pridobljeno visoko strokovno izobrazbo gradbene ali druge podobne tehnične stroke z opravljenim strokovnim izpitom za odgovorno vodenje del pri pristojni poklicni zbornici in z najmanj petimi leti delovnih izkušenj pri gradnjah ali posameznik, ki ima pridobljeno višjo strokovno izobrazbo gradbene ali druge podobne tehnične stroke z opravljenim strokovnim izpitom za odgovorno vodenje del pri pristojni poklicni zbornici in z najmanj sedmimi leti delovnih izkušenj pri gradnjah, ali tehnik oziroma posameznik, ki ima pridobljeno srednjo izobrazbo gradbene ali druge podobne tehnične stroke z opravljenim strokovnim izpitom za odgovorno vodenje del pri pristojni poklicni zbornici in z najmanj desetimi leti delovnih izkušenj pri gradnjah.

 

(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka je lahko odgovorni vodja del za zahtevne objekte samo posameznik, ki ima pridobljeno univerzitetno izobrazbo gradbene ali druge podobne tehnične smeri z opravljenim strokovnim izpitom za odgovorno vodenje del pri pristojni poklicni zbornici in ima najmanj pet let delovnih izkušenj pri gradnjah, pri tej zbornici pa je tudi vpisan v ustrezen imenik, ali posameznik, ki ima visoko strokovno izobrazbo gradbene oziroma druge podobne tehnične smeri z opravljenim strokovnim izpitom za odgovorno vodenje del pri pristojni poklicni zbornici in ima najmanj sedem let delovnih izkušenj pri gradnjah, pri tej zbornici pa je tudi vpisan v ustrezen imenik ali posameznik, ki ima višjo strokovno izobrazbo gradbene oziroma druge podobne tehnične smeri z opravljenim strokovnim izpitom za odgovorno vodenje del pri pristojni poklicni zbornici in ima najmanj deset let delovnih izkušenj pri gradnjah, pri tej zbornici pa je tudi vpisan v ustrezen imenik.

 

(3) Odgovorni vodja posameznih del je lahko tudi posameznik, ki ima višjo strokovno izobrazbo z opravljenim strokovnim izpitom in najmanj dvemi leti delovnih izkušenj in tehnik z opravljenim strokovnim izpitom in z najmanj tremi leti delovnih izkušenj, lahko pa tudi oseba z opravljenim delovodskim ali mojstrskim izpitom s področja izvajanja del pri gradnjah in z najmanj petimi leti delovnih izkušenj pri gradnjah.

 

(4) Delovodski izpiti se opravljajo pri pristojni gospodarski zbornici, mojstrski izpiti pa se opravljajo pri pristojni obrtni zbornici.

 

člen

(črtan)

 

člen

(gradnja v lastni režiji)

 

(1) Posameznik ali društvo lahko v lastni režiji gradi enostavni objekt, lahko pa tudi manj zahtevni objekt, vendar samo pod naslednjimi pogoji:

 

da je to največ enonadstropen objekt z največ eno kletjo in z možno mansardo nad nadstropjem,

da je takšen objekt enostanovanjska stavba za lastne potrebe, kmetijska stavba, namenjena za potrebe družinske kmetije, planinski dom, gasilski dom ali druga manjša stavba, namenjena opravljanju društvene dejavnosti,

da njena uporabna površina skupaj z mansardo ne presega 250,00 m2 koristne površine in

da je zagotovljen gradbeni nadzor po določbah tega zakona.

(2) Ne glede na določbe 3. točke prejšnjega odstavka lahko gasilsko ali planinsko društvo v svoji režiji oziroma s člansko pomočjo gradi gasilski oziroma planinski dom tudi, če njegova koristna površina presega 250,00 m2, vendar največ do 350,00 m2 koristne površine.

 

Zakoličenje objekta

člen

(obveznost zakoličenja objekta)

 

(1) Pred začetkom gradnje novega objekta, za katerega je s tem zakonom predpisano gradbeno dovoljenje, mora izvajalec poskrbeti tudi za zakoličenje objekta.

 

(2) Zakoličenje objekta se izvede v skladu s pogoji, določenimi v gradbenem dovoljenju.

 

(3) Zakoličenje objekta se izvede kot geodetska storitev po predpisih o geodetski dejavnosti. Zakoličenje izvede geodet, ki izpolnjuje pogoje, določene z geodetskimi predpisi.

 

(4) O zakoličenju objekta se v skladu z geodetskimi predpisi izdela poseben zakoličbeni načrt, na podlagi katerega je omogočeno zakoličenje objekta v skladu s pogoji iz gradbenega dovoljenja.

 

(5) Zakoličbeni načrt podpišeta odgovorni geodet in izvajalec, lahko pa tudi pooblaščeni predstavnik občine, če je pri zakoličenju navzoč.

 

člen

(posebni primeri ob zakoličenju objekta)

 

(1) Če se pri zakoličenju objekta ugotovijo med dejanskim stanjem na terenu in med stanjem po gradbenem dovoljenju pri legi nameravanega objekta in objekta gospodarske javne infrastrukture, na katero naj bi se objekt priključil ali pri višinskih kotah parcele, na kateri naj bi objekt stal, takšne razlike, da bi ne bilo mogoče izpolniti pogojev iz gradbenega dovoljenja, se zakoličenje objekta ne sme opraviti brez soglasja tistega upravnega organa za gradbene zadeve, ki je izdal gradbeno dovoljenje.

 

(2) V aktu o soglasju lahko pristojni upravni organ za gradbene zadeve določi dodatne pogoje v zvezi z ugotovljenimi razlikami ali pa zahtevo za izdajo soglasja z odločbo, ki jo izda v skrajšanem postopku in brez zaslišanja strank, zavrne, če ugotovi, da predstavlja sprememba zakoličenja objekta spremembo gradbenega dovoljenja.

 

(3) Če pristojni upravni organ za gradbene zadeve izdajo soglasja z odločbo zavrne, izvajalec ne sme začeti z gradnjo, dokler investitor ne pridobi spremenjenega gradbenega dovoljenja.

 

Izvajanje del

člen

(pogoji za začetek izvajanja del)

 

(1) Investitor mora v primerih, določenih s predpisi o zagotavljanju varstva pri delu na gradbiščih, sestaviti prijavo gradbišča in jo poslati inšpekciji za delo najpozneje 15 dni pred začetkom del.

 

(2) Investitor mora poskrbeti za ustrezen načrt organizacije gradbišča, izdelan v skladu s pogoji iz gradbenega dovoljenja in za izdelavo varnostnega načrta v skladu s predpisi o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu ter zagotoviti, da bo gradbišče urejeno v skladu z varnostnim načrtom. Izvajalec oziroma v primeru, če je več izvajalcev, tisti izvajalec, ki ga imenuje investitor, mora gradbišče urediti v skladu z varnostnim načrtom in izvajanje del organizirati tako, da zaradi njih na gradbišču ne bodo ogroženi varnost objekta, življenje in zdravje ljudi, promet, sosedni objekti ali okolje.

 

(3) Investitor mora poskrbeti za označitev gradbišča s tablo, na kateri so navedeni vsi udeleženci pri graditvi objekta, imena, priimki, nazivi in funkcija odgovornih oseb ter podatki o gradbenem dovoljenju. Dnevnik o izvajanju del se mora voditi kot gradbeni dnevnik. Če so cene v gradbeni pogodbi določene za mersko enoto posameznih del, se mora poleg gradbenega dnevnika voditi še knjiga obračunskih izmer.

 

(4) Ne glede na določbe tega člena mora investitor pri gradnji nezahtevnega objekta poskrbeti le za označitev gradbišča s tablo na vidnem mestu, na kateri so podatki o gradbenem dovoljenju.

 

(5) Določbe o obveznostih investitorja iz tega člena se ne uporabljajo za gradnjo enostavnih objektov.

 

(6) Minister, pristojen za prostorske in gradbene zadeve, v soglasju z resornimi ministri predpiše način označitve in organizacijo ureditve posameznih vrst gradbišč ter vsebino in način vodenja gradbenega dnevnika za določene vrste objektov in knjige obračunskih izmer.

 

člen

(obveznosti izvajalca)

 

(1) Izvajalec mora na gradbišču:

 

pravočasno ukreniti, kar je treba za varnost delavcev, mimoidočih, prometa in sosednjih objektov ter varnost same gradnje in del, ki se izvajajo na gradbišču, opreme, materiala in strojnega parka,

izvajati dela po projektu za izvedbo,

sproti pripravljati vse potrebno, da se po končani gradnji izdela projekt izvedenih del,

izvajati dela v skladu z gradbenimi predpisi, ki veljajo za gradnjo, ki jo izvaja, ter po pravilih gradbene stroke,

vgrajevati samo tiste gradbene proizvode, ki ustrezajo nameravani uporabi in so bili dani v promet skladno s predpisi o dajanju gradbenih proizvodov v promet in katerih skladnost je potrjena z ustreznimi listinami o skladnosti in takšne naravne materiale oziroma mineralne surovine, za katere obstoji dokaz, da so bile pridobljene v skladu s predpisi o rudarstvu oziroma da so iz legalnega kopa,

investitorju oziroma nadzorniku sproti izročati vso dokumentacijo, ateste, dokazila o pregledih in meritvah ustreznosti izvedbe del, ki se nanašajo na vgrajene materiale in proizvode,

z lastno kontrolo zagotoviti, da se dela izvajajo v skladu s prejšnjimi točkami in v primeru, da se dela izvajajo na objektu, ki je varovan v skladu s predpisi o varstvu kulturne dediščine, tudi zagotoviti ustrezno sodelovanje s pristojno službo za varstvo kulturne dediščine.

(2) Šteje se, da je izvajalec opravil vse potrebno, da se po končani gradnji izdela projekt izvedenih del, če so v gradbenem dnevniku dokumentirane vse spremembe oziroma dopolnitve projekta za izvedbo, nastale med gradnjo in sta takšne spremembe in dopolnitve sproti potrjevala odgovorni nadzornik in odgovorni projektant.

 

(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena ima izvajalec pri gradnji nezahtevnega objekta pri izvajanju del naslednje obveznosti:

 

–       izvedbo del v skladu z gradbenim dovoljenjem in

 

–       če gre za tipske objekte, izvajanje del v skladu s tipskimi načrti in navodili.

 

(4) Določbe o obveznostih izvajalca iz tega člena se ne uporabljajo za gradnjo enostavnih objektov, razen obveznosti iz druge alinee prejšnjega odstavka.

 

člen

(druge obveznosti izvajalca na gradbišču)

 

(1) Izvajalec mora pred začetkom in med izvajanjem posameznih del opraviti pregled projekta za izvedbo in opozoriti investitorja, projektanta in revidenta ter nadzornika na morebitne ugotovljene pomanjkljivosti ter zahtevati njihovo odpravo. Če izvajalec pri pregledu potrjenega projekta za izvedbo ugotovi takšne napake, zaradi katerih bi lahko bila ogrožena varnost objekta, življenje in zdravje ljudi, promet, sosedni objekti ali okolje, investitor oziroma projektant pa kljub njegovemu opozorilu za odpravo teh napak ne poskrbi, je izvajalec dolžan takšne napake javiti pristojni inšpekciji in do dokončne odločitve ustaviti dela.

 

(2) Izvajalec mora med izvajanjem posameznih etap del nadzorniku omogočiti tudi, da opravlja sprotno kontrolo gradbenih konstrukcij in drugih nosilnih elementov.

 

(3) Izvajalec mora zagotoviti, da je na gradbišču ves čas gradnje na vpogled vsaj en izvod gradbenega dovoljenja ter vsaj tisti del projekta za izvedbo, ki je potreben glede na trenutno stanje izvajanja gradnje.

 

(4) Minister, pristojen za prostorske in gradbene zadeve, v soglasju z resornimi ministri predpiše način in postopek zagotavljanja in izvedbe sprotne kontrole gradbenih konstrukcij in drugih nosilnih elementov na gradbišču.

 

Gradbeni nadzor

člen

(nadzornik)

 

(1) Investitor mora zagotoviti gradbeni nadzor najpozneje z dnem, ko se začne s pripravljalnimi deli na gradbišču. Gradbeni nadzor se poveri nadzorniku, ki je lahko projektant ali izvajalec, ki ne izvaja gradnje na istem objektu.

 

(2) Investitor, ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje za nadzornika, lahko gradbeni nazor opravlja sam ali pa ga poveri drugi pravni ali fizični osebi, ki izpolnjuje pogoje za nadzornika po določbah tega zakona.

 

(3) Gradbeni nadzor nad gradnjo objektov v lastni režiji se lahko poveri posamezniku, ki po določbah tega zakona izpolnjuje pogoje za odgovorno vodenje del ali odgovorno projektiranje.

 

(4) Določbe o obveznosti zagotavljanja gradbenega nadzora ne veljajo za gradnjo enostavnih objektov.

 

člen

(pogoji za odgovornega nadzornika)

 

(1) Nadzornik mora za vsako gradbišče, na katerem opravlja gradbeni nadzor, imenovati odgovornega nadzornika.

 

(2) Gradbeni nadzor nad gradnjami zahtevnih objektov lahko opravlja samo posameznik, ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje za odgovornega projektanta ali odgovornega vodjo del pri gradnji zahtevnih objektov, gradbeni nadzor nad gradnjami manj zahtevnih objektov pa lahko opravlja posameznik, ki po določbah tega zakona izpolnjuje pogoje za odgovorno projektiranje manj zahtevnih objektov ali za odgovorno vodenje del.

 

(3) Odgovorni nadzornik lahko za izvajanje posameznih del, ki so v zvezi z opravljanjem gradbenega nadzora, imenuje svoje pomočnike – odgovorne nadzornike posameznih del. Odgovorni nadzornik posameznih del je lahko posameznik, ki po določbah tega zakona izpolnjuje pogoje za odgovorno vodenje posameznih del.

 

člen

(črtan)

 

člen

(obseg opravljanja del odgovornega nadzorstva)

 

(1) Odgovorni nadzornik nadzoruje, ali se v projekt za izvedbo sproti vnašajo vse tiste spremembe in dopolnitve, ki nastajajo med gradnjo, in ali se s takšnimi spremembami strinjata investitor in projektant.

 

(2) Če odgovorni nadzornik med gradnjo ugotovi neskladje s projektom za izvedbo in gradbenimi predpisi, ali pa, da kakovost vgrajenih gradbenih in drugih proizvodov, inštalacij, tehnoloških naprav in opreme ter uporabljenih postopkov ni dokazana z ustreznimi dokumenti, mora o tem takoj obvestiti gradbenega inšpektorja in investitorja, ugotovitve in predloge, kako stanje popraviti, pa tudi brez odlašanja vpisati v gradbeni dnevnik.

 

(3) Če odgovorni nadzornik ugotovi, da izvajalec krši dogovorjene roke izgradnje, mora o tem obvestiti investitorja ter ugotovitve in predloge, kako nastalo stanje izboljšati, brez odlašanja vpisati v gradbeni dnevnik.

 

(4) Odgovorni nadzornik mora svoje ugotovitve iz prejšnjih odstavkov tega člena vpisovati v gradbeni dnevnik. S podpisom gradbenega dnevnika odgovorni nadzornik potrjuje, da so podatki oziroma vpisi, vneseni v gradbeni dnevnik, resnični.

 

Četrti razdelek: Pridobitev uporabnega dovoljenja

 

člen

(zahteva za izdajo uporabnega dovoljenja)

 

(1) Investitor pri upravnem organu za gradbene zadeve, ki je izdal gradbeno dovoljenje, vloži zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja, ko skupaj z odgovornim nadzornikom in odgovornim vodjo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja ugotovi, da je bila gradnja izvedena v skladu z gradbenim dovoljenjem, tako da je objekt mogoče uporabljati, in da je izdelan projekt izvedenih del.

 

(2) Zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja mora investitor vložiti najpozneje v osmih dneh po prejemu obvestila izvajalca, da je gradnja končana.

 

(3) Če investitor ne vloži zahteve po prejšnjem odstavku, jo lahko vloži izvajalec.

 

(4) V zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja je treba navesti, da je bila gradnja izvedena v skladu z gradbenim dovoljenjem ter številko in datum gradbenega dovoljenja.

 

(5) Zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja iz prejšnjega odstavka morajo biti priloženi:

 

projekt izvedenih del,

geodetski načrt novega stanja zemljišča po končani gradnji,

dokazilo o zanesljivosti objekta,

drugi podatki in dokazila, če jih za to vrsto objekta določa gradbeno dovoljenje ali poseben zakon.

(6) Zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja za zahtevni objekt mora biti priloženo tudi navodilo za obratovanje in vzdrževanje, s katerim se določijo obvezni minimalni časovni razmiki rednih pregledov ter roki in obseg občasnih pregledov, kakor tudi obseg vzdrževalnih del, s katerimi je treba zagotoviti, da bo objekt ves čas svoje uporabe izpolnjeval bistvene zahteve oziroma da bodo inštalacije, naprave in oprema v objektu ves čas svoje uporabe izpolnjevale bistvene zahteve, v skladu s predpisi.

 

(7) Zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja mora biti priložen tudi program prvih meritev obratovalnega monitoringa, kadar so takšne meritve predpisane.

 

(8) Ne glede na določbe tega člena je treba v zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja, ki se nanaša samo na spremembo namembnosti objekta ali dela objekta, navesti, da se je ta sprememba izvedla skladno z gradbenim dovoljenjem ter številko in datum gradbenega dovoljenja, priložiti pa je treba izjavo odgovornega vodje projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, da so v objektu ali delu objekta, ki se mu je spremenila namembnost, izpolnjene vse bistvene zahteve, ki izhajajo iz gradbenih predpisov.

 

(9) Ne glede na določbe tega člena je treba v zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja za gradnjo, za katero je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, pa je bila izvedena brez njega, gradbeno dovoljenje pa izdano pozneje, navesti številko in datum slednjega ter priložiti dokazila iz 1., 2. in 4. točke petega odstavka tega člena in izjavo odgovornega vodje projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, da so za objekt izpolnjene vse bistvene zahteve, ki izhajajo iz gradbenih predpisov.

 

člen

(komisija za tehnični pregled)

 

(1) Ko pristojni upravni organ za gradbene zadeve ugotovi, da je zahteva za izdajo uporabnega dovoljenja v skladu s pogoji iz četrtega in petega odstavka prejšnjega člena, s sklepom, zoper katerega ni pritožbe, imenuje komisijo za tehnični pregled in določi datum tehničnega pregleda.

 

(2) V komisiji za tehnični pregled morajo biti predstavniki tistih soglasodajalcev, ki so določili pogoje ali dali soglasje k projektnim rešitvam za gradnjo. Komisijo za tehnični pregled vodi in usmerja njeno delo uradna oseba upravnega organa iz prejšnjega odstavka. Če je zaradi tehnične ali druge specifičnosti objekta potrebno, se lahko v komisijo imenujejo še drugi strokovnjaki.

 

(3) Sklep o imenovanju komisije za tehnični pregled in o določitvi datuma tehničnega pregleda se vroči investitorju in imenovanim članom komisije. Sklep mora vsebovati tudi opozorilo, da se bo štelo, da tisti predstavnik soglasodajalca, ki se tehničnega pregleda ne bo udeležil, k zgrajenemu oziroma rekonstruiranemu objektu nima pripomb.

 

(4) Kadarkoli pred dnevom tehničnega pregleda lahko pristojni soglasodajalec pristojnemu upravnemu organu za gradbene zadeve pisno sporoči, da k zgrajenemu oziroma rekonstruiranemu objektu nima pripomb in da se odpoveduje pravici sodelovati na tehničnem pregledu.

 

(5) Če se predstavnik pristojnega soglasodajalca, ki je bil imenovan v komisijo, tehničnega pregleda ne udeleži, se šteje, da k zgrajenemu oziroma rekonstruiranemu objektu nima pripomb.

 

(6) V postopku izdaje uporabnega dovoljenja imajo pravico sodelovati tudi predstavniki pristojnih inšpekcij. Če je pristojni inšpektor v času gradnje objekta ugotovil določene pomanjkljivosti, ki niso bile odpravljene do dne, ko je bila imenovana komisija za tehnični pregled, mora na to opozoriti upravni organ iz prvega odstavka tega člena.

 

(7) Ne glede na določbe tega člena lahko uradna oseba pristojnega upravnega organa za gradbene zadeve pred izdajo uporabnega dovoljenja za objekt ali za del objekta, ki se mu je spremenila namembnost, in za manj zahtevni objekt sama opravi ogled. Če na ogledu sama ne more ugotoviti izpolnjevanja pogojev za izdajo uporabnega dovoljenja ali če že po prejemu zahteve za izdajo uporabnega dovoljenja ugotovi, da bo potrebno imenovanje komisije za tehnični pregled, imenuje komisijo za tehnični pregled in z njo opravi tehnični pregled tudi za manj zahtevni objekt.

 

člen

(obveznosti investitorja v zvezi z izvedbo tehničnega pregleda)

 

(1) Investitor mora o dnevu izvedbe tehničnega pregleda obvestiti vse udeležence, ki so sodelovali pri gradnji in zagotoviti njihovo udeležbo na tehničnem pregledu.

 

(2) Šteje se, da je investitor zagotovil udeležbo udeležencev iz prejšnjega odstavka na tehničnem pregledu, če jim je poslal obvestilo o tehničnem pregledu s priporočeno pošiljko najpozneje osem dni pred dnevom izvedbe tehničnega pregleda.

 

(3) Za dokaz o vročitvi obvestila iz prejšnjega odstavka se šteje potrdilo o oddani pošiljki.

 

(4) Na dan tehničnega pregleda mora investitor članom komisije za tehnični pregled na vpogled predložiti gradbeni dnevnik, razen za gradnjo, za katero je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, a je bila izvedena brez njega, gradbeno dovoljenje pa izdano pozneje, in za objekte ali dele objektov, ki se jim je na podlagi gradbenega dovoljenja spremenila samo namembnost.

 

člen

(dokazilo o zanesljivosti objekta)

 

(1) Za dokazilo o zanesljivosti objekta mora poskrbeti izvajalec, podpisati pa ga morata odgovorni vodja del oziroma odgovorni vodja gradbišča, kadar je bil imenovan ter odgovorni nadzornik in odgovorni vodja projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Če je izvajalcev več, mora investitor pristojnemu upravnemu organu za gradbene zadeve predložiti skupno dokazilo o zanesljivosti, iz katerega je razvidno, da bo objekt kot celota pri uporabi in vzdrževanju izpolnjeval predpisane bistvene zahteve.

 

(2) Minister, pristojen za prostorske in gradbene zadeve, v soglasju z resornimi ministri predpiše podrobnejšo vsebino dokazila iz prejšnjega odstavka.

 

člen

(geodetski načrt novega stanja zemljišča)

 

(1) Geodetski načrt novega stanja zemljišča se v skladu z geodetskimi predpisi izdela kot topografsko-katastrski načrt.

 

(2) Določbe tega člena ne veljajo za podzemne objekte v rudniškem prostoru, ki so v neposredni povezavi z raziskovanjem in izkoriščanjem mineralnih surovin.

 

člen

(črtan)

 

člen

(ugotovitve pri tehničnem pregledu)

 

(1) S tehničnim pregledom se mora ugotoviti:

 

ali je objekt izveden v skladu z gradbenim dovoljenjem,

ali je iz dokazila o zanesljivosti objekta razvidno, da je objekt izveden v skladu z gradbenimi predpisi, ki so obvezni pri izvedbi objektov take vrste in s pogoji, določenimi za gradnjo in s predpisi, ki določajo pogoje za gradnjo objektov brez grajenih in komunikacijskih ovir,

ali je iz dokazila o zanesljivosti objekta razvidno, da so bili upoštevani predpisani ukrepi, s katerimi bodo preprečeni oziroma na najmanjšo mero omejeni vplivi, ki jih utegne povzročiti objekt sam po sebi oziroma z uporabo v svoji okolici,

ali je projekt izvedenih del izdelan v skladu s predpisi,

ali so zgrajeni objekti, s katerimi se zagotavlja minimalna komunalna oskrba.

(2) Šteje se, da je objekt izveden v skladu z gradbenim dovoljenjem, če je mogoče na podlagi projekta izvedenih del ugotoviti, da spremembe, ki so nastale med gradnjo, ne vplivajo na spremembo z gradbenim dovoljenjem določenih lokacijskih in drugih pogojev ter elementov, ki bi lahko vplivali na zdravstvene pogoje, okolje, varnost objekta ali predpisane bistvene zahteve. V primeru objekta iz 17. člena tega zakona, takšne spremembe nastale med gradnjo, tudi ne smejo vplivati na zagotavljanje neoviranega dostopa oziroma gibanja funkcionalno oviranih oseb.

 

(3) Potek izvedbe tehničnega pregleda se evidentira v zapisniku o tehničnem pregledu, ki ga v skladu s predpisi, ki urejajo splošni upravni postopek, vodi uradna oseba upravnega organa, ki je imenoval komisijo za tehnični pregled.

 

člen

(odločanje o zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja)

 

(1) Pristojni upravni organ za gradbene zadeve v postopku izdaje uporabnega dovoljenja izda odločbo, s katero:

 

izda uporabno dovoljenje za objekt, za katerega je bilo izdano pravnomočno gradbeno dovoljenje, za objekt državnega pomena pa lahko tudi za objekt, za katerega je bilo izdano dokončno gradbeno dovoljenje, če na tehničnem pregledu ali ogledu ugotovi, da so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka prejšnjega člena ali če iz predloženih poročil o prvih meritvah obratovalnega monitoringa, predloženih med poskusnim obratovanjem, izhaja, da emisije pri obratovanju objekta ne presegajo predpisanih mejnih vrednosti in da objekt izpolnjuje s predpisi o varstvu okolja in drugimi predpisi določene parametre,

odredi poskusno obratovanje ter izvedbo prvih meritev obratovalnega monitoringa po predpisih o varstvu okolja ali drugih predpisih, s katerimi so predpisane takšne meritve, in sicer za obdobje, določeno s programom prvih meritev, ali

zavrne izdajo uporabnega dovoljenja, če:

–  je odredil odpravo pomanjkljivosti, pa ga investitor v določenem roku ni obvestil o njihovi odpravi in o tem predložil dokazila ali če so bile kljub obvestilu pri ponovnem ogledu ali pregledu spet ugotovljene pomanjkljivosti,

 

–  ugotovi, da gre za neskladno gradnjo in so spremembe, ki so nastale med njo, vplivale na spremembo z gradbenim dovoljenjem določenih lokacijskih in drugih pogojev ter elementov, ki bi lahko vplivali na zdravstvene pogoje, okolje, varnost objekta ali predpisane bistvene zahteve in na zagotavljanje neoviranega dostopa oziroma gibanja funkcionalno oviranih oseb,

 

–  ugotovi, da gre za nelegalno gradnjo, ali

 

–  ugotovi, da ima objekt takšne pomanjkljivosti, zaradi katerih predstavlja nevarno gradnjo po tem zakonu, pri čemer pa pomanjkljivosti ni mogoče odpraviti.

 

(2) V postopku izdaje uporabnega dovoljenja je stranka samo investitor.

 

(3) Če je zadržana izvršitev gradbenega dovoljenja, se postopek izdaje uporabnega dovoljenja prekine za čas zadržanja izvršitve gradbenega dovoljenja.

 

(4) Zoper odločbo o poskusnem obratovanju ni pritožbe, mogoče pa jo je izpodbijati v pritožbi zoper odločbo o zavrnitvi izdaje uporabnega dovoljenja.

 

člen

(odprava pomanjkljivosti)

 

(1) Če je pristojni upravni organ za gradbene zadeve pri ogledu ali tehničnem pregledu ugotovil pomanjkljivosti, v zapisniku opozori nanje investitorja in določi rok, v katerem jih mora odpraviti.

 

(2) Investitor je dolžan pristojni upravni organ za gradbene zadeve do poteka roka obvestiti, ali je pomanjkljivosti odpravil in mu o tem predložiti dokazila. Po prejemu obvestila se lahko opravi ponovni ogled ali tehnični pregled ali pa se izda uporabno dovoljenje, če pristojni upravni organ za gradbene zadeve že na podlagi predloženih dokazil ugotovi, da so pomanjkljivosti odpravljene.

 

(3) Ponovni tehnični pregled na podlagi dokazil, da so bile odpravljene pomanjkljivosti, lahko opravi tudi posamezen član komisije, pri čemer pregleda le tista dela, ki jih je bilo treba popraviti ali opraviti naknadno in predloži upravnemu organu o tem ustrezno izjavo.

 

(4) Če investitor ne ravna v skladu z drugim odstavkom tega člena ali če se pri ponovnem ogledu ali tehničnem pregledu ugotovi, da so na objektu še vedno pomanjkljivosti, se zahteva za izdajo uporabnega dovoljenja zavrne.

 

člen

(poskusno obratovanje)

 

(1) Če je pristojni upravni organ za gradbene zadeve odredil poskusno obratovanje, mora investitor najmanj 15 dni pred začetkom poskusnega obratovanja pristojnim inšpekcijam in pristojnemu upravnemu organu za gradbene zadeve sporočiti, da namerava začeti s poskusnim obratovanjem.

 

(2) Investitor mora zagotoviti strokovno nadzorstvo nad poskusnim obratovanjem, ki ga s pogodbo poveri za to usposobljenemu nadzorniku. Strokovno nadzorstvo nad poskusnim obratovanjem obsega odrejanje preskusov in meritev ter vpisovanje njihovih rezultatov v obratovalni dnevnik v skladu s predpisi o poskusnem obratovanju posameznih tehnoloških naprav.

 

(3) Investitor mora pred potekom obdobja poskusnega obratovanja pristojnemu upravnemu organu za gradbene zadeve predložiti poročila o prvih meritvah obratovalnega monitoringa, iz katerih nesporno izhaja, da emisije pri obratovanju objekta ne presegajo predpisanih mejnih vrednosti ter da objekt izpolnjuje s predpisi o varstvu okolja in drugimi predpisi določene parametre glede vplivov na okolje.

 

(4) Pristojni upravni organ za gradbene zadeve poročilo o prvih meritvah posreduje pristojnemu organu za nadzor nad poskusnim obratovanjem in ga pozove, naj v roku 15 dni poda mnenje o tem, ali emisije pri obratovanju objekta presegajo predpisane mejne vrednosti in ali objekt izpolnjuje s predpisi o varstvu okolja in drugimi predpisi predpisane parametre glede vplivov na okolje.

 

(5) Če pristojni organ za nadzor nad poskusnim obratovanjem mnenja iz prejšnjega odstavka ne pošlje v predpisanem roku, se šteje, da je njegovo mnenje pozitivno.

 

člen

(podaljšanje poskusnega obratovanja)

 

Obdobje poskusnega obratovanja se na zahtevo investitorja lahko podaljša, vendar največ enkrat, in sicer za obdobje, za katero je bilo odrejeno poskusno obratovanje.

 

člen

(posledica zavrnitve izdaje uporabnega dovoljenja)

 

(1) Če je pristojni upravni organ za gradbene zadeve zavrnil izdajo uporabnega dovoljenja, ker je imel objekt takšne pomanjkljivosti, da je predstavljal nevarno gradnjo, teh pomanjkljivosti pa ni bilo mogoče odpraviti, je pristojni upravni organ za gradbene zadeve dolžan o tem brez odlašanja seznaniti pristojnega gradbenega inšpektorja.

 

(2) V primeru iz prejšnjega odstavka je pristojni gradbeni inšpektor dolžan nemudoma uvesti inšpekcijski postopek v skladu z določbami 154. člena tega zakona.

 

člen

(posebni primeri pridobitve uporabnega dovoljenja)

 

(1) Če je bil objekt iz tretjega odstavka 1. člena tega zakona zgrajen brez gradbenega dovoljenja zaradi preprečitve naravne oziroma druge nesreče oziroma zato, da so se z njegovo pomočjo zmanjšale njene posledice, lahko ostane kot stalen objekt tudi po tem, ko so prenehale okoliščine, zaradi katerih je bil zgrajen, vendar samo, če njegov investitor oziroma lastnik po prenehanju navedenih okoliščin pri pristojnem gradbenem organu vloži zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja, tej zahtevi pa priloži geodetski načrt novega stanja zemljišča in ustrezno dokazilo o izpolnjevanju bistvenih zahtev in uporabno dovoljenje tudi pridobi. Pristojni upravni organ za gradbene zadeve mora pred izdajo uporabnega dovoljenja preveriti tudi skladnost objekta iz prejšnjega odstavka s prostorskimi akti.

 

(2) Za ustrezno dokazilo o izpolnjevanju bistvenih zahtev iz prejšnjega odstavka se šteje načrt obstoječega stanja z načrtom gradbenih konstrukcij, ki vsebuje najmanj analizo konstrukcije objekta (statični izračun). Takšen načrt lahko izdela pravna ali fizična oseba, ki po določbah tega zakona izpolnjuje pogoje za odgovornega projektanta, usposobljenega za izdelavo načrtov gradbenih konstrukcij.

 

(3) Za enostanovanjsko stavbo, zgrajeno na podlagi gradbenega dovoljenja, se izda uporabno dovoljenje brez poprej opravljenega tehničnega pregleda, če investitor zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja poleg geodetskega načrta novega stanja zemljišča priloži izjavo projektanta in nadzornika, da je takšna stavba zgrajena v skladu s predpisi.

 

člen

(vsebina uporabnega dovoljenja)

 

(1) Uporabno dovoljenje mora poleg sestavin, ki so z ZUP predpisane za pisno odločbo, vsebovati v izreku tudi navedbo o vrsti objekta glede na namen njegove uporabe.

 

(2) Sestavni del uporabnega dovoljenja je mapa, v kateri so podatki o objektu, izjava o zanesljivosti objekta in dokazne strani s kazali vsebine dokazila o zanesljivosti objekta (v nadaljnjem besedilu: vodilna mapa dokazila o zanesljivosti objekta) in mapa, v kateri so podatki o udeležencih, ki so sodelovali pri gradnji, s povzetkom ključnih podatkov iz projekta izvedenih del, določenih s predpisom iz 40. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: vodilna mapa projekta izvedenih del) ter geodetski načrt novega stanja zemljišča.

 

(3) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka je sestavni del uporabnega dovoljenja za objekte iz prvega odstavka prejšnjega člena načrt iz drugega odstavka prejšnjega člena, za enostanovanjske stavbe iz tretjega odstavka prejšnjega člena ter za gradnjo, za katero je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, pa je bila izvedena brez njega, gradbeno dovoljenje pa izdano pozneje pa samo geodetski načrt novega stanja zemljišča.

 

(4) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka mora uporabno dovoljenje, ki se nanaša na spremembo namembnosti objekta, vsebovati samo sestavine iz prvega odstavka tega člena.

 

člen

(vročitev uporabnega dovoljenja)

 

(1) Odločba, izdana v postopku izdaje uporabnega dovoljenja, se vroči investitorju.

 

(2) Če se investitor po vročitvi uporabnega dovoljenja odpove pravici do pritožbe oziroma pravici do sprožitve upravnega spora, postane odločba pravnomočna z dnem, ko to investitor izjavi pisno ali ustno na zapisnik.

 

člen

(smiselna uporaba pri izdaji obratovalnega dovoljenja)

 

(1) Če s posebnimi predpisi, ki določajo, da se z uporabo tehnoloških naprav lahko začne šele, ko je zanje izdano obratovalno dovoljenje, ni urejen postopek izdaje takšnega dovoljenja, se določbe tega poglavja, ki urejajo postopek tehničnega pregleda, smiselno uporabljajo tudi v postopku izdaje obratovalnega dovoljenja.

 

(2) Če s posebnimi predpisi, ki urejajo pogoje za uporabo določene vrste prometnih oziroma energetskih objektov gospodarske javne infrastrukture, ni določeno, da je treba pred izdajo uporabnega dovoljenja opraviti tudi poskusno obratovanje, se določbe tega poglavja, ki urejajo poskusno obratovanje in izvedbo prvih meritev obratovalnega monitoringa, lahko uporabijo tudi za takšne objekte, če tako zahteva njihov investitor.

 

(3) Določbe tega poglavja se smiselno uporabljajo tudi v postopkih, ki so s predpisi o rudarstvu predpisani za primere prenehanja izkoriščanja mineralnih surovin in, če je tako določeno s posebnimi predpisi, tudi v primerih prenehanja obratovanja določene vrste objektov gospodarske javne infrastrukture, kot so ceste, železnice, odlagališča in podobno.

 

člen

(vpis v uradne evidence)

 

(1) Najpozneje v 15 dnevih po pravnomočnosti uporabnega dovoljenja mora investitor v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin, poskrbeti za vpis objekta v zemljiški kataster oziroma v primeru stavbe tudi v kataster stavb, v primeru objekta gospodarske javne infrastrukture pa tudi za vpis v zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture.

 

(2) Po vpisu stavbe v uradne evidence mora lastnik stavbe dele stavbe označiti z identifikacijsko številko dela stavbe iz katastra stavb. Dele stavbe se označi v skladu s predpisi s področja evidentiranja nepremičnin, ki urejajo označitve delov stavbe.

 

Peti razdelek: Hramba projektne dokumentacije

 

člen

(dolžnost hrambe pri upravnem organu za gradbene zadeve)

 

Če ni s posebnimi predpisi določeno drugače, mora pristojni upravni organ za gradbene zadeve projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, na podlagi katerega je izdal gradbeno dovoljenje oziroma na podlagi katerega je bilo gradbeno dovoljenje spremenjeno ter vodilna mapa dokazila o zanesljivosti objekta in vodilna mapa projekta izvedenih del, na podlagi katerega je izdal uporabno dovoljenje, hraniti deset let po njegovi izdaji.

 

člen

(dolžnost hrambe lastnika objekta)

 

(1) Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, na podlagi katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje, ter projekt izvedenih del, na podlagi katerega je bilo izdano uporabno dovoljenje, mora hraniti lastnik objekta oziroma njegov pravni naslednik, dokler objekt stoji oziroma do odstranitve objekta, če ni s posebnimi predpisi za določeno vrsto objektov določeno, da jih je treba hraniti trajno. Projekt se lahko hrani na papirju, elektronskem mediju ali na mikrofilmu.

 

(2) Za objekt, ki je v etažni lastnini je dolžan hraniti projekte iz prejšnjega odstavka upravljalec objekta.

 

(3) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka so etažni lastniki oziroma njihovi pravni nasledniki dolžni hraniti tiste sestavine načrta za etažne lastnike, ki se nanašajo na njihove prostore v etažni lastnini, dokler stavba stoji, če ni s predpisi o upravljanju takšnih stavb izrecno določeno drugače.

 

Četrti del: ORGANIZACIJA IN DELOVNO PODROČJE POKLICNIH ZBORNIC

 

Ustanovitev ZAPS in IZS

člen

(ustanovitev in cilji ustanovitve)

 

(1) V Republiki Sloveniji se zaradi zagotavljanja strokovnosti in varovanja javnega interesa na področju urejanja prostora in graditve objektov ter varstva tretjih oseb ustanovita dve poklicni zbornici, ZAPS in IZS.

 

(2) Cilji, zaradi katerih se ustanovi in deluje ZAPS, so:

 

varovanje in zastopanje interesov arhitekturnega in krajinsko-arhitekturnega projektiranja, revidiranja ter prostorskega načrtovanja,

svetovanje posameznikom in pravnim osebam, ki opravljajo dejavnosti arhitekturnega in krajinsko-arhitekturnega projektiranja in revidiranja projektne dokumentacije ter prostorskega načrtovanja in

zagotavljanje strokovnosti pooblaščenih arhitektov, krajinskih arhitektov in prostorskih načrtovalcev.

(3) Cilji, zaradi katerih se ustanovi in deluje IZS, so:

 

varovanje in zastopanje interesov gradbenega in drugega projektiranja in revidiranja,

svetovanje posameznikom in pravnim osebam, ki opravljajo dejavnosti gradbenega in drugega projektiranja, revidiranja projektne dokumentacije, vodenja del in opravljanja nadzora pri graditvi objektov ter geodetskih storitev in

zagotavljanje strokovnosti pooblaščenih inženirjev.

člen

(pravni položaj in odgovornost za zagotavljanje obveznosti)

 

(1) ZAPS in IZS sta pravni osebi javnega prava.

 

(2) Sedež ZAPS in IZS je v Ljubljani.

 

(3) ZAPS in IZS odgovarjata za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem.

 

(4) Člani ZAPS in člani IZS za obveznosti poklicne zbornice, katere člani so, ne odgovarjajo.

 

člen

(delovno področje ZAPS in IZS)

 

(1) ZAPS opravlja zlasti naslednje naloge:

 

določa strokovna načela na področju prostorskega načrtovanja, arhitekture in krajinske arhitekture,

pospešuje razvoj prostorskega načrtovanja, arhitekture in krajinske arhitekture ter skrbi za njun ugled,

sodeluje z državnimi organi in organi lokalnih skupnosti in zastopa stroko v razmerju do njih,

predlaga ministru, pristojnemu za prostorske in gradbene zadeve, izdajo pravilnika o izvedbi javnih natečajev za pridobivanje strokovnih rešitev v prostorskih aktih ter za urbanistične, krajinske in arhitekturne rešitve nameravanih gradenj,

skrbi za strokovno izpopolnjevanje na področju prostorskega načrtovanja, arhitekturnega in krajinskega projektiranja ter sodeluje pri pripravi izobraževalnih programov,

sprejema disciplinski pravilnik,

skrbi za strokovni razvoj in neodvisnost prostorskega načrtovanja ter arhitekturnega in krajinsko – arhitekturnega projektiranja, zastopa interese svojih članov v razmerju do državnih organov, organov lokalne samouprave in delodajalcev ter z namenom zagotavljanja njihove neodvisnosti in strokovnega razvoja ter nadzora nad opravljanjem dejavnosti prostorskega načrtovanja in arhitekturnega ter krajinsko-arhitekturnega projektiranja vodi seznam prostorskih načrtovalcev in projektantov in opravlja storitve za potrebe svojih članov,

zagotavlja opravljanje strokovnih izpitov za odgovorno projektiranje načrtov arhitekture in krajinske arhitekture in revidiranje takšnih načrtov ter odgovorno prostorsko načrtovanje,

vzpostavi, vodi in vzdržuje imenik pooblaščenih arhitektov, pooblaščenih krajinskih arhitektov in pooblaščenih prostorskih načrtovalcev (v nadaljnjem besedilu: imenik ZAPS),

podeljuje licence za samostojno opravljanje arhitekturnega in krajinsko-arhitekturnega projektiranja in revidiranja ter prostorskega načrtovanja,

sprejema kodeks poklicne etike pooblaščenih arhitektov, pooblaščenih krajinskih arhitektov in pooblaščenih prostorskih načrtovalcev (v nadaljnjem besedilu: kodeks poklicne etike ZAPS),

izvaja nadzor nad spoštovanjem aktov ZAPS in kodeksa poklicne etike ZAPS in ukrepa v skladu z disciplinskim pravilnikom in drugimi akti zbornice,

za investitorja pripravi in lahko tudi organizira izvedbo javnih natečajev s področja urejanja prostora ter arhitekturnih in krajinsko-arhitekturnih rešitev.

(2) IZS opravlja zlasti naslednje naloge:

 

določa strokovna načela na področju graditve objektov,

pospešuje razvoj gradbenih, geodetskih, rudarskih in drugih inženirskih strok ter skrbi za njihov ugled,

sodeluje z državnimi organi in organi lokalnih skupnosti ter zastopa stroko v razmerju do njih,

predlaga ministru, pristojnemu za prostorske in gradbene zadeve, izdajo pravilnika o izvedbi javnih natečajev za pridobivanje konstrukcijskih, tehnoloških in drugih inženirskih rešitev nameravanih gradenj,

skrbi za strokovno izpopolnjevanje na področju gradbenega in drugega projektiranja ter opravljanja geodetske dejavnosti ter sodeluje pri pripravi izobraževalnih programov,

sprejema disciplinski pravilnik,

skrbi za strokovni razvoj in neodvisnost gradbenega in drugega projektiranja, revidiranja projektne dokumentacije, vodenja del in opravljanja nadzora pri graditvi objektov ter geodetskih storitev, zastopa interese svojih članov v razmerju do državnih organov, organov lokalne samouprave in delodajalcev ter z namenom zagotavljanja njihove neodvisnosti in strokovnega razvoja ter nadzora nad opravljanjem dejavnosti gradbenega in drugega projektiranja ter opravljanja geodetske dejavnosti, vodi seznam projektantov in geodetskih podjetij in opravlja storitve za potrebe svojih članov,

zagotavlja opravljanje strokovnih izpitov za tisti del odgovornega projektiranja, ki se nanaša na gradbeno in drugo projektiranje ter revidiranje načrtov iz 2. do 10. točke 36. člena tega zakona,

zagotavlja opravljanje strokovnih izpitov za odgovorne geodete,

zagotavlja opravljanje strokovnih izpitov za odgovorno vodenje del,

vzpostavi, vodi in vzdržuje imenik pooblaščenih inženirjev (v nadaljnjem besedilu: imenik IZS),

sprejema kodeks poklicne etike pooblaščenih inženirjev (v nadaljnjem besedilu: kodeks poklicne etike IZS),

izvaja nadzor nad spoštovanjem aktov IZS in kodeksa poklicne etike IZS in ukrepa v skladu z disciplinskim pravilnikom in drugim akti zbornice,

za investitorja pripravi in lahko tudi organizira izvedbo javnih natečajev s področja gradbenih in drugih inženirskih rešitev.

(3) ZAPS in IZS lahko poleg izvajanja nalog iz prvega odstavka tega člena oziroma nalog iz prejšnjega odstavka opravljata tudi eno ali več drugih dejavnosti, če izpolnjujeta za vsako od njih predpisane pogoje, če se s tem uresničuje namen, zaradi katerega sta bili ustanovljeni in če so te dejavnosti določene z njunima statutoma.

 

člen

(opravljanje nalog na podlagi javnega pooblastila)

 

(1) ZAPS opravlja naloge iz 8., 9. in 10. točke prvega odstavka prejšnjega člena kot javno pooblastilo po določbah tega zakona. IZS opravlja naloge iz 8., 10. in 11. točke drugega odstavka prejšnjega člena kot javno pooblastilo po določbah tega zakona, naloge iz 9. točke drugega odstavka prejšnjega člena pa opravlja kot javno pooblastilo po določbah zakona, ki ureja opravljanje geodetskih dejavnosti.

 

(2) ZAPS in IZS morata za izvajanje javnih pooblastil iz prejšnjega odstavka izpolnjevati kadrovske, prostorske in druge pogoje, ki jih s pravilnikom predpiše in ugotovi minister, pristojen za prostorske in gradbene zadeve, z odločbo v upravnem postopku.

 

(3) Izpolnjevanje pogojev iz prejšnjega odstavka preverja komisija, ki jo imenuje minister, pristojen za prostorske in gradbene zadeve.

 

(4) Medsebojno razmerje med ministrstvom, pristojnim za prostorske in gradbene zadeve, in ZAPS oziroma IZS se uredi s pogodbo.

 

člen

(črtan)

 

Organi in organizacija

člen

(pogoji za združevanje v ZAPS in IZS)

 

(1) V ZAPS se lahko združujejo posamezniki, ki v skladu s predpisi o urejanju prostora izpolnjujejo pogoje za odgovorne prostorske načrtovalce in posamezniki, ki v skladu s tem zakonom izpolnjujejo pogoje za odgovorne projektante pri arhitekturnem in krajinsko-arhitekturnem projektiranju, odgovorne revidente in odgovorne nadzornike.

 

(2) V IZS se lahko združujejo posamezniki, ki v skladu s tem zakonom izpolnjujejo pogoje za odgovorne projektante pri gradbenem in drugem projektiranju, odgovorne revidente, odgovorne vodje del in odgovorne nadzornike, posamezniki, ki v skladu z geodetskimi predpisi izpolnjujejo pogoje za odgovorne geodete pri opravljanju geodetskih storitev in drugi inženirji, če tako določa zakon.

 

člen

(organi zbornice, matične sekcije in skupno koordinacijsko telo)

 

(1) Organi ZAPS in IZS so skupščina zbornice, upravni odbor, predsednik zbornice in disciplinski organi.

 

(2) Podrobno sestavo organov iz prejšnjega odstavka in njihove naloge opredeli statut.

 

(3) Za uspešno izvajanje nalog poklicne zbornice in za dosego cilja, da so v zbornici enakopravno in enakovredno zastopane vse stroke, ki so v njej združene, ZAPS in IZS ustanovita matične sekcije.

 

(4) ZAPS in IZS ustanovita tudi skupno koordinacijsko telo.

 

člen

(skupščina zbornice)

 

(1) Skupščina zbornice je najvišji organ odločanja in ima zlasti naslednje pristojnosti:

 

sprejme statut zbornice in druge splošne akte zbornice, če ta zakon ali statut ne določa drugače,

sprejme kodeks poklicne etike in strokovne standarde,

(črtana)

sprejme disciplinski pravilnik,

sprejme program dela in določa višino članarine,

sprejme načrt zaposlitev v službah zbornice,

sprejme priporočila za izvajanje javnih natečajev,

imenuje in razrešuje člane upravnega odbora in predsednika zbornice,

voli in razrešuje komisijo, ki izdaja odločbe o vpisih in izbrisih iz imenikov,

voli in razrešuje disciplinskega tožilca in člane disciplinskih organov ter

sprejme druge odločitve, če tako določa statut.

(2) Skupščino zbornice izvolijo člani zbornice za dve leti. Za člana skupščine lahko kandidira vsak član zbornice, ki je vpisan v imenik.

 

(3) Število članov skupščine se določi s statutom zbornice.

 

(4) Volitve v skupščino in razrešitev člana skupščine uredi zbornica s statutom.

 

(5) Skupščina lahko v skladu s statutom imenuje odbore in komisije kot svoja delovna telesa.

 

člen

(upravni odbor)

 

(1) Upravni odbor je izvršilni organ zbornice in ima zlasti naslednje pristojnosti:

 

skrbi za izvrševanje programa dela, splošnih aktov in sklepov skupščine zbornice,

izda akt o notranji organizaciji strokovnih, administrativnih in tehničnih služb zbornice ter o sistemizaciji delovnih mest,

predlaga skupščini zbornice v sprejem statut, druge splošne akte, program dela in druge odločitve,

nadzoruje delovanje predsednika in služb zbornice,

odloča o sklenitvi pravnih poslov večje vrednosti, opredeljene v statutu,

opravlja druge naloge, določene s statutom.

(2) Člane upravnega odbora imenuje in razrešuje skupščina zbornice. Število članov upravnega odbora določa statut.

 

člen

(predsednik zbornice)

 

(1) Predsednik zbornice predstavlja in zastopa zbornico.

 

(2) Predsednik zbornice je član upravnega odbora po funkciji in predseduje upravnemu odboru, ga predstavlja, sklicuje in vodi njegove seje.

 

(3) Predsednik lahko samostojno odloča o sklenitvi pravnih poslov, katerih vrednost ne presega zneska, določenega v statutu.

 

(4) Predsednik odloča o sklenitvi delovnih razmerij in o pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja. Za odločanje o teh vprašanjih lahko pooblasti generalnega sekretarja zbornice, če tako določa statut.

 

člen

(matične sekcije ZAPS in matične sekcije IZS)

 

(1) Pri ZAPS se ustanovijo:

 

matična sekcija arhitektov,

matična sekcija krajinskih arhitektov in

matična sekcija prostorskih načrtovalcev.

(2) pri IZS se ustanovijo:

 

matična sekcija gradbenih inženirjev,

matična sekcija strojnih inženirjev,

matična sekcija elektro inženirjev,

matična sekcija inženirjev tehnologov in drugih inženirjev,

matična sekcija inženirjev rudarske in geotehnološke stroke in

matična sekcija inženirjev geodetov.

(3) Delovanje matičnih sekcij, njihova organizacija in pristojnosti se podrobneje uredijo v statutu ZAPS oziroma statutu IZS.

 

člen

(disciplinski organi)

 

(1) V disciplinskih zadevah zoper člane poklicne zbornice na prvi stopnji odloča disciplinska komisija, na drugi stopnji pa disciplinsko sodišče zbornice. Pred disciplinsko komisijo in disciplinskim sodiščem zastopa obtožbo disciplinski tožilec.

 

(2) Predsednika in člane disciplinskih organov iz prejšnjega odstavka izvoli skupščina zbornice. Izvoljeni ne morejo opravljati drugih funkcij v organih zbornice.

 

(3) Delovanje disciplinskih organov natančneje uredi disciplinski pravilnik.

 

člen

(skupno koordinacijsko telo)

 

(1) Skupno koordinacijsko telo je posvetovalno telo ZAPS in IZS, pristojno za reševanje zadev, ki se posredno ali neposredno nanašajo na tiste naloge obeh zbornic, ki niso predmet javnih pooblastil.

 

(2) Skupno posvetovalno telo opravlja tudi druge zadeve, ki so povezane z delovanjem drugih poklicnih zbornic.

 

(3) Skupno koordinacijsko telo mora biti ustanovljeno najpozneje do posredovanja statuta ZAPS in IZS v soglasje Vladi Republike Slovenije.

 

(4) Število članov skupnega koordinacijskega telesa, njegove naloge in pristojnosti ter način imenovanja in razreševanja njegovih članov in vodenja se določi s statutoma obeh poklicnih zbornic.

 

(5) Skupno koordinacijsko telo opravlja svoje naloge v skladu s svojim poslovnikom, ki ga sprejme koordinacijsko telo, z njim pa morata soglašati upravna odbora obeh poklicnih zbornic.

 

(6) Do konstituiranja skupnega koordinacijskega telesa opravljata njegove naloge predsednika obeh poklicnih zbornic.

 

Statut

člen

(vsebina statuta)

 

ZAPS in IZS vsaka zase sprejmeta svoj statut, s katerim se podrobneje uredi zlasti:

 

sedež poklicne zbornice,

organizacijo, pristojnosti in način izvolitve organov poklicne zbornice,

dejavnosti poklicne zbornice,

morebitne posebne pogoje za sprejem v članstvo,

odpovedni rok in morebitne posebne pogoje za izstop iz članstva,

razloge, zaradi katerih je lahko član izključen iz poklicne zbornice,

druge obveznosti članov, zlasti glede sodelovanja z zbornico oziroma pogoje, pod katerimi se lahko takšne obveznosti uvedejo oziroma povečajo,

sklic in odločanje skupščine, če je skupščina sestavljena iz predstavnikov pa tudi izvolitev, odpoklic in mandatno dobo predstavnikov,

delovno področje, izvolitev, odpoklic in mandatno dobo predsednika in drugih organov poklicne zbornice,

zastopanje in predstavljanje poklicne zbornice,

način zagotavljanja enakopravnega in enakovrednega zastopanja vseh strok, ki so združene v poklicni zbornici, v vseh njenih organih in s pomočjo matičnih sekcij,

način obveščanja članov o sklepih skupščine,

način zagotavljanja poslovne tajnosti in

način delitve premoženja, ki preostane po poplačilu upnikov in vračilu deležev v likvidacijskem ali stečajnem postopku, oziroma namen tega premoženja, če se ne razdeli med člane.

člen

(sprejem statuta)

 

(1) Statut in njegove spremembe oziroma dopolnitve sprejema skupščina ZAPS oziroma skupščina IZS z dvotretjinsko večino glasov vseh članov skupščine.

 

(2) Statut ter njegove spremembe in dopolnitve se objavljajo v Uradnem listu Republike Slovenije.

 

(3) Statut oziroma njegove spremembe in dopolnitve se lahko objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije samo skupaj s soglasjem Vlade Republike Slovenije k statutu oziroma njegovim spremembam in dopolnitvam.

 

Vodenje imenika

člen

(dolžnost vzpostavitve in vodenja imenika)

 

(1) ZAPS in IZS morata vsaka zase vzpostaviti in voditi imenik svojih članov.

 

(2) Imenik ZAPS in imenik IZS vsebujeta naslednje podatke:

 

ime in priimek,

kraj in datum rojstva,

državljanstvo,

stalno oziroma začasno prebivališče,

šolska izobrazba ter strokovni in znanstveni naslov,

podatki o opravljenem strokovnem izpitu,

podatki o specialističnih znanjih,

podatki o izrečenih disciplinskih ukrepih,

identifikacijska številka in vrsta pooblastila za opravljanje določene vrste storitev,

odvzem ali vrnitev pooblastila,

podatki o morebitnem članstvu v pristojni poklicni zbornici v drugi državi pogodbenici, če je članstvo v tej zbornici obvezno.

(3) Poleg podatkov iz prejšnjega odstavka vsebuje imenik ZAPS še podatke o vrsti in številki izdane licence in o odvzemu takšne licence, ki se vodijo pod številko 11 in 12.

 

(4) Minister, pristojen za prostorske in gradbene zadeve, s pravilnikom predpiše obliko in podrobnejšo vsebino obeh imenikov in način vpisovanja vanju.

 

člen

(zbiranje podatkov in javnost imenika)

 

(1) Podatki iz prejšnjega člena se pridobivajo na podlagi zahteve za vpis, ki mora vsebovati vse podatke iz prejšnjega člena ter priloge, ki dokazujejo izpolnjevanje pogojev za vpis v imenik.

 

(2) Vsakdo ima pravico pridobiti samo podatke o tem, ali je posameznik vpisan v imenik ZAPS oziroma v imenik IZS.

 

(3) Pravico do vpogleda v vse podatke imenika ZAPS oziroma IZS imajo le pooblaščene osebe pristojne davčne uprave, pristojni inšpektorji ter sodišče.

 

člen

(pridobitev članstva z vpisom v imenik)

 

(1) Član poklicne zbornice postane posameznik z dnem, ko se vpiše v ustrezen imenik, ki ga vzpostavi in vodi ZAPS oziroma IZS.

 

(2) Obveznost plačevanja članarine nastopi s prvim dnem v mesecu, ki sledi včlanitvi.

 

člen

(pogoji za vpis v imenik)

 

(1) V imenik ZAPS se lahko vpiše posameznik, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

 

da ima v Republiki Sloveniji pridobljeno univerzitetno izobrazbo ali visoko strokovno izobrazbo ali da ima v Republiki Sloveniji nostrificirano diplomo o pridobitvi takšne izobrazbe, ki zagotavlja znanja, potrebna za izdelovanje načrtov iz 1. ali 2. točke drugega odstavka 36. člena tega zakona oziroma prostorskih aktov,

da ima pri ZAPS opravljen strokovni izpit za odgovorno arhitekturno ali krajinsko-arhitekturno projektiranje oziroma prostorsko načrtovanje in

da ima urejeno zavarovanje odgovornosti za škodo v skladu z določbami tega zakona.

(2) V imenik IZS se lahko vpiše posameznik, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

 

da ima v Republiki Sloveniji pridobljeno univerzitetno izobrazbo ali visoko strokovno izobrazbo ali da ima v Republiki Sloveniji nostrificirano diplomo o pridobitvi takšne izobrazbe, ki zagotavlja znanja, potrebna za izdelovanje načrtov iz 3. do 8. točke drugega odstavka 36. člena tega zakona, znanja s področja opravljanja geodetskih storitev, odgovornega vodenja del in drugih inženirskih storitev,

da ima pri IZS opravljen strokovni izpit za odgovorno gradbeno in drugo projektiranje, opravljanje geodetskih storitev, odgovorno vodenje del oziroma opravljanje drugih inženirskih storitev in

da ima urejeno zavarovanje odgovornosti za škodo v skladu z določbami tega zakona.

(3) Pogoji za vpis v imenik IZS za posameznike, ki opravljajo geodetske storitve, se določajo z zakonom o geodetski dejavnosti. V imenik IZS se lahko kot odgovorni projektanti vpišejo tudi posamezniki, ki izdelujejo elaborate po tem zakonu, če to določa poseben predpis.

 

člen

(spremembe podatkov)

 

(1) Posameznik, ki je vpisan v imenik ZAPS oziroma IZS, mora pristojnemu organu ZAPS oziroma IZS sporočiti spremembo podatkov, ki se vpisujejo v imenik in sicer najpozneje v 15 dneh po nastanku spremembe.

 

(2) Posameznik, ki ima pridobljeno določeno vrsto licence, mora pristojnemu organu ZAPS sporočiti spremembo podatkov, ki vplivajo na takšno pridobljeno licenco in sicer najpozneje v 15 dneh po nastanku spremembe.

 

Pridobitev statusov in licenc ter njihov odvzem

člen

(pridobitev statusa)

 

(1) Ko pristojni organ ZAPS oziroma IZS ugotovi, da posameznik, ki je vložil zahtevo za vpis v imenik, izpolnjuje pogoje iz 126. člena tega zakona, ga vpiše v imenik in mu o tem, da je vanj vpisan, izda potrdilo. Če pa pristojni organ ZAPS oziroma IZS ugotovi, da posameznik, ki je vložil zahtevo za vpis v imenik, ne izpolnjuje takšnih predpisanih pogojev, vpis v imenik z odločbo, izdano v upravnem postopku, zavrne. Zoper to odločbo je dovoljena pritožba, o kateri odloča ministrstvo, pristojno za prostorske in gradbene zadeve.

 

(2) Z dnem vpisa v imenik ZAPS pridobi posameznik status pooblaščenega arhitekta oziroma status pooblaščenega krajinskega arhitekta, z dnem vpisa v imenik IZS pa pridobi posameznik status pooblaščenega inženirja.

 

(3) Najpozneje v 15 dneh po vpisu v imenik:

 

–       pristojni organ ZAPS pooblaščenemu arhitektu oziroma pooblaščenemu krajinskemu arhitektu po uradni dolžnosti izda člansko izkaznico, hkrati pa mu tudi vroči enotni žig z identifikacijsko številko in označbo, za katero vrsto storitev ima pooblastilo, ki je nanj trajno vezana in jo mora uporabljati pri opravljanju storitev;

 

–       pristojni organ IZS pooblaščenemu inženirju po uradni dolžnosti izda člansko izkaznico, hkrati pa mu tudi vroči enotni žig z identifikacijsko številko in označbo, za katero vrsto storitev ima pooblastilo, ki je nanj trajno vezana in jo mora uporabljati pri opravljanju storitev.

 

(4) Obliko in vsebino članske izkaznice in enotnega žiga iz prejšnjega odstavka v soglasju z ministrom, pristojnim za prostorske in gradbene zadeve, določi pristojni organ ZAPS oziroma IZS.

 

člen

(vrste pooblastil, ki izvirajo iz pridobljenega statusa)

 

(1) Pridobljen status:

 

pooblaščenega arhitekta omogoča izdelovanje načrtov arhitekture in opravljanje tistih inženirskih storitev, za katere ima pooblaščeni arhitekt v skladu z določbami 135. člena tega zakona opravljen strokovni izpit oziroma dopolnilni strokovni izpit;

pooblaščenega krajinskega arhitekta omogoča izdelovanje načrtov krajinske arhitekture in ter opravljanje tistih inženirskih storitev, za katere ima pooblaščeni krajinski arhitekt v skladu z določbami 135. člena tega zakona opravljen strokovni izpit oziroma dopolnilni strokovni izpit;

pooblaščenega inženirja omogoča izdelavo in revidiranje tiste vrste načrtov, za katerih izdelavo ima posameznik ustrezno strokovno izobrazbo, vodenje del, opravljanje nadzora pri graditvi objektov, opravljanje geodetskih storitev po določbah zakona o geodetski dejavnosti ter opravljanje tistih inženirskih storitev, za katere ima pooblaščeni inženir v skladu z določbami 135. člena tega zakona opravljen strokovni izpit oziroma dopolnilni strokovni izpit.

(2) Status odgovornega geodeta določajo predpisi o geodetski dejavnosti.

 

člen

(vrste licenc in pravice, ki izvirajo iz njih)

 

(1) Licence so treh vrst in sicer:

 

licenca z označbo “A” omogoča poleg samostojnega opravljanja storitev iz 1. točke prvega odstavka prejšnjega člena tudi samostojno izdelavo urbanističnega načrta, občinskih prostorskih načrtov in občinskih podrobnih prostorskih načrtov, regionalnih prostorskih načrtov ter državnih prostorskih načrtov;

licenca z označbo “KA” omogoča poleg samostojnega opravljanja storitev iz 2. točke prvega odstavka prejšnjega člena tudi samostojno izdelavo občinskih prostorskih načrtov in občinskih podrobnih prostorskih načrtov, regionalnih prostorskih načrtov ter državnih prostorskih načrtov;

licenca z označbo “P” omogoča samostojno izdelavo posameznih sestavin državnega strateškega prostorskega načrta in občinskega strateškega prostorskega načrta oziroma strateškega dela občinskega prostorskega načrta ter posameznih sestavin občinskega prostorskega načrta.

(2) Za posameznika, ki ima pridobljeno eno od licenc iz prejšnjega odstavka, se šteje, da ima v skladu z zakonom, ki ureja prostora pridobljen status pooblaščenega prostorskega načrtovalca.

 

(3) Posameznik s pridobljeno licenco mora pred začetkom opravljanja samostojne dejavnosti, ki mu jo posamezna vrsta licence omogoča, takšno dejavnost priglasiti v skladu z davčnimi predpisi.

 

člen

(pogoji za pridobitev licence)

 

(1) Licenca z označbo “A” oziroma licenca z označbo “KA” se na zahtevo izda posamezniku, ki je vpisan v imenik ZAPS, ima izobrazbo s področja arhitekturne stroke oziroma s področja krajinsko arhitekturne stroke in izpolnjuje še pogoj, da ima najmanj tri leta delovnih izkušenj na področju prostorskega načrtovanja ter opravljen dopolnilni strokovni izpit iz odgovornega prostorskega načrtovanja.

 

(2) Licenca z označbo “P” se na zahtevo izda posamezniku, ki ima izobrazbo s področja tiste stroke, ki zagotavlja ustrezna znanja s področja prostorskega načrtovanja in izpolnjuje še pogoj, da ima najmanj pet let delovnih izkušenj na področju prostorskega načrtovanja ter opravljen strokovni izpit za odgovorno prostorsko načrtovanje. Za delovne izkušnje na področju prostorskega načrtovanja se štejejo tudi delovne izkušnje v občinski upravi, pristojni za področje urejanja prostora.

 

(3) Ko pristojni organ ZAPS ugotovi, da posameznik, ki je vložil zahtevo za izdajo licence z označbo “A” oziroma licence z označbo “KA”, izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka tega člena, mu izda potrdilo o pridobitvi licence, hkrati pa v imenik, v katerega je vpisan, vpiše takšen podatek. Če pa pristojni organ ZAPS ugotovi, da posameznik, ki je vložil zahtevo za izdajo licence z označbo “A” oziroma licence z označbo “KA”, ne izpolnjuje pogojev iz prvega odstavka tega člena, izdajo licence z odločbo, izdano v upravnem postopku, zavrne. Zoper to odločbo je dovoljena pritožba, o kateri odloča ministrstvo, pristojno za prostorske in gradbene zadeve.

 

(4) Ko pristojni organ ZAPS ugotovi, da posameznik, ki je vložil zahtevo za izdajo licence z označbo “P”, izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka tega člena, ga vpiše v imenik in mu o pridobitvi licence ter o tem, da je vpisan v imenik, izda potrdilo. Če pa pristojni organ ZAPS ugotovi, da posameznik, ki je vložil zahtevo za izdajo licence z označbo “P”, ne izpolnjuje pogojev iz drugega odstavka tega člena, izdajo licence z odločbo, izdano v upravnem postopku, zavrne. Zoper to odločbo je dovoljena pritožba, o kateri odloča ministrstvo, pristojno za prostorske in gradbene zadeve.

 

(5) Najpozneje v 15 dneh po izdaji potrdila o pridobitvi licence pristojni organ ZAPS:

 

–       pooblaščenemu arhitektu s pridobljeno licenco “A” po uradni dolžnosti vroči enotni žig z identifikacijsko številko in označbo, za katero vrsto storitev ima pridobljeno licenco, ki je nanj trajno vezana in jo mora uporabljati pri opravljanju storitev;

 

–       pooblaščenemu krajinskemu arhitektu s pridobljeno licenco “KA” po uradni dolžnosti vroči enotni žig z identifikacijsko številko in označbo, za katero vrsto storitev ima pridobljeno licenco, ki je nanj trajno vezana in jo mora uporabljati pri opravljanju storitev;

 

–       posamezniku s pridobljeno licenco “P” po uradni dolžnosti izda člansko izkaznico in hkrati vroči enotni žig z identifikacijsko številko in označbo, za katero vrsto storitev ima pridobljeno licenco, ki je nanj trajno vezana in jo mora uporabljati pri opravljanju storitev.

 

(6) Obliko in vsebino enotnega žiga posameznikov s pridobljenimi licencami z označbo “A, “KA” in “P” ter članske izkaznice posameznikov s pridobljeno licenco z označbo “P” v soglasju z ministrom, pristojnim za prostorske in gradbene zadeve, določi pristojni organ ZAPS.

 

člen

(izbris iz imenika)

 

(1) Pooblaščenega arhitekta, pooblaščenega krajinskega arhitekta oziroma pooblaščenega prostorskega načrtovalca se izbriše iz imenika ZAPS oziroma se pooblaščenega inženirja izbriše iz imenika IZS:

 

če pisno zahteva izbris;

če mu je s pravnomočno sodno odločbo izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja storitev;

če se ugotovi, da ne izpolnjuje z zakonom določenih pogojev za opravljanje storitev;

če mu je bil v disciplinskem postopku izrečen ukrep izbrisa iz imenika.

(2) Z izbrisom iz imenika prenehajo vse pravice, ki izvirajo iz pooblastila oziroma licence.

 

(3) Izbris iz razlogov iz 1. in 3. točke prvega odstavka tega člena se začne na predlog osebe, ki za to izkaže upravičen interes ali na zahtevo pristojnega inšpektorja, izbris iz razlogov iz 2. in 4. točke pa se začne po uradni dolžnosti. O izbrisu odloča pristojni organ ZAPS oziroma IZS z odločbo, izdano v upravnem postopku. Zoper odločbo je dovoljena pritožba, o kateri odloča ministrstvo, pristojno za prostorske in gradbene zadeve.

 

(4) Če oseba, ki je vpisana v imenik, umre, jo pristojni organ ZAPS oziroma IZS iz imenika izbriše po uradni dolžnosti, ko izve za takšno dejstvo.

 

(5) Ko postane odločba o izbrisu iz imenika pravnomočna, mora iz imenika izbrisana oseba najpozneje v osmih dneh po pravnomočnosti odločbe o izbrisu pristojnemu organu ZAPS oziroma IZS vrniti enotni žig in člansko izkaznico. V primeru iz prejšnjega odstavka morajo za vrnitev enotnega žiga in članske izkaznice poskrbeti dediči umrlega.

 

(6) Oseba, ki je bila izbrisana iz imenika na lastno zahtevo ali zaradi razloga iz 3. točke prvega odstavka tega člena, se na zahtevo lahko ponovno vpiše v ta imenik, ko ponovno izpolnjuje pogoje za vpis. Oseba, ki je bila izbrisana iz imenika zaradi razloga iz 2. ali 4. točke prvega odstavka tega člena, se na zahtevo lahko ponovno vpiše v ta imenik, vendar šele, ko preteče veljavnost izrečenega varnostnega ali disciplinskega ukrepa in če takrat izpolnjuje pogoje za vpis.

 

(7) Določbe prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo tudi v postopkih odvzema licence.

 

(8) Oseba, vpisana v imenik ZAPS oziroma IZS se iz razlogov iz 2. točke prvega odstavka tega člena izbriše iz imenika ZAPS oziroma IZS na podlagi pravnomočne sodne odločbe, s katero ji je izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja storitev.

 

(9) Oseba, vpisana v imenik ZAPS oziroma IZS se iz razlogov iz 4. točke prvega odstavka tega člena izbriše iz imenika ZAPS oziroma IZS na podlagi pravnomočne odločitve o izbrisu iz imenika ZAPS oziroma IZS v disciplinskem postopku.

 

(10) V primerih iz osmega in devetega odstavka tega člena obveznost v zvezi z vračilom enotnega žiga in članske izkaznice, določena v petem odstavku tega člena, nastopi v osmih dneh po pravnomočnosti sodne odločbe, s katero je izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja storitev oziroma v osmih dneh po pravnomočnosti odločitve o izbrisu iz imenika ZAPS oziroma IZS v disciplinskem postopku.

 

Opravljanje strokovnih izpitov

člen

(vrste, program in način opravljanja strokovnih izpitov)

 

(1) Strokovni izpiti, ki se opravljajo pri pristojni poklicni zbornici, so osnovni in dopolnilni.

 

(2) Osnovni strokovni izpiti so:

 

izpit za odgovorno prostorsko načrtovanje,

izpit za odgovorno projektiranje in

izpit za odgovorno vodenje del.

(3) Dopolnilni strokovni izpiti so lahko vsi izpiti iz prejšnjega odstavka in izpit za revidiranje.

 

(4) Minister, pristojen za prostorske in gradbene zadeve, s pravilnikom predpiše standarde znanj ter program in način opravljanja strokovnih izpitov.

 

(5) Standardi znanj ter program in način opravljanja strokovnega izpita za odgovorne geodete pri opravljanju geodetskih storitev določa pravilnik, sprejet na podlagi zakona, ki ureja geodetsko dejavnost.

 

člen

(zagotavljanje strokovnih izpitov)

 

(1) ZAPS zagotavlja opravljanje strokovnih izpitov za tisti del odgovornega projektiranja in revidiranja projektne dokumentacije, ki se nanaša na arhitekturno in krajinsko-arhitekturno projektiranje in za odgovorno prostorsko načrtovanje.

 

(2) IZS zagotavlja opravljanje strokovnih izpitov za tisti del odgovornega projektiranja in revidiranja projektne dokumentacije, ki se nanaša na gradbeno in drugo projektiranje in za vse vrste odgovornega vodenja del.

 

(3) IZS zagotavlja opravljanje strokovnih izpitov za odgovorne geodete v skladu s pravilnikom iz petega odstavka prejšnjega člena.

 

člen

(področja opravljanja storitev, ki jih daje posamezna vrsta strokovnega izpita)

 

(1) Kdor ima opravljen strokovni izpit:

 

za odgovorno prostorsko načrtovanje, lahko nastopa samo kot pooblaščeni prostorski načrtovalec ter opravlja storitve odgovornega prostorskega načrtovalca;

za tisti del odgovornega projektiranja, ki se nanaša na arhitekturno projektiranje, lahko nastopa hkrati kot pooblaščeni arhitekt in kot pooblaščeni prostorski načrtovalec ter opravlja storitve odgovornega prostorskega načrtovalca, odgovornega projektanta in odgovornega nadzornika, storitve odgovornega revidenta načrtov arhitekture pa lahko opravlja po tem, ko opravi še ustrezen dopolnilni strokovni izpit;

za tisti del odgovornega projektiranja, ki se nanaša na krajinsko-arhitekturno projektiranje, lahko nastopa hkrati kot pooblaščeni krajinski arhitekt in kot pooblaščeni prostorski načrtovalec ter opravlja storitve odgovornega prostorskega načrtovalca in odgovornega projektanta, ne more pa opravljati storitev odgovornega nadzornika, razen za področje krajinskih ureditev, storitve odgovornega revidenta načrtov krajinske arhitekture pa lahko opravlja po tem, ko opravi še ustrezen dopolnilni strokovni izpit;

za tisti del odgovornega projektiranja, ki se nanaša gradbeno ali drugo projektiranje, lahko nastopa kot pooblaščeni inženir ter opravlja storitve odgovornega projektanta tiste vrste načrtov, za katere je opravil posebni del strokovnega izpita ter storitve odgovornega nadzornika, storitve odgovornega revidenta posamezne vrste načrtov iz 3. do 10. točke 36. člena tega zakona pa lahko opravlja po tem, ko opravi še ustrezen dopolnilni strokovni izpit;

za odgovorno vodenje del, lahko nastopa samo kot odgovorni vodja del, kot odgovorni vodja gradbišča in kot odgovorni nadzornik.

(2) Kdor ima opravljen strokovni izpit za odgovorno prostorsko načrtovanje in želi nastopati še kot odgovorni projektant določene vrste načrtov oziroma kot odgovorni nadzornik in kot odgovorni vodja projekta ali obratno, opravlja strokovni izpit za odgovorno projektiranje kot dopolnilni strokovni izpit.

 

(3) Kdor ima opravljen strokovni izpit za odgovorno prostorsko načrtovanje in dopolnilni strokovni izpit za odgovorno projektiranje, želi pa še nastopati kot odgovorni vodja del oziroma odgovorni vodja gradbišča ali obratno, opravlja tudi strokovni izpit za odgovorno vodenje del kot dopolnilni strokovni izpit.

 

(4) Kdor ima opravljen strokovni izpit za odgovorno prostorsko načrtovanje in dopolnilni strokovni izpit za odgovorno projektiranje, želi pa še nastopati kot odgovorni revident, opravlja tudi strokovni izpit za odgovorno revidiranje kot dopolnilni strokovni izpit.

 

(5) Kdor ima opravljen strokovni izpit za odgovorno projektiranje in želi nastopati še kot odgovorni vodja del oziroma odgovorni vodja gradbišča ali obratno, opravlja tudi strokovni izpit za odgovorno vodenje del oziroma za odgovorno projektiranje kot dopolnilni strokovni izpit.

 

Financiranje

člen

(način financiranja delovanja poklicne zbornice)

 

(1) Delovanje ZAPS in IZS se financira iz:

 

članarin,

vpisnin in plačil, ki jih zbornica zaračunava za vpisovanje posameznikov ter za vodenje in vzdrževanje imenika,

nadomestil, ki jih zbornica zaračunava kandidatom za opravljanje strokovnega izpita zaradi priprave in izvedbe takšnih izpitov,

nadomestil, ki so jih v zvezi s stroški, ki jih ima zbornica zaradi vodenja disciplinskih postopkov, dolžni plačevati udeleženci v disciplinskem postopku, če jim je v tem postopku dokazana krivda,

plačil za storitve, ki jih zbornica opravlja za člane in za druge subjekte izven programa dela,

denarnih kazni za disciplinske prekrške in

drugih virov.

(2) Članarino določi skupščina zbornice za vsako leto posebej na podlagi letnega programa dela, ki ga mora sprejeti pred začetkom koledarskega leta, za katero se določi članarina.

 

(3) Način plačevanja članarine, vpisnin in drugih virov financiranja iz prvega odstavka tega člena se uredi s statutom ZAPS oziroma IZS.

 

(4) Zbornica samostojno odmerja in pobira članarino ter vpisnine in plačila oziroma nadomestila iz prvega odstavka tega člena (v nadaljnjem besedilu: drugi viri financiranja).

 

136.a člen

 

(določanje višine članarine)

 

(1) Osnova za določitev članarine članov vpisanih v imenik se določi na naslednji način:

 

–       za vse člane, ki so iz naslova opravljanja dejavnosti zdravstveno, pokojninsko oziroma invalidsko zavarovane, od zavarovalne osnove iz dohodninske napovedi preteklega leta, ki se uporablja za obračun prispevka za zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, vendar osnova za obračun članarine ne sme biti nižja od najnižje pokojninske osnove, povečane za povprečno stopnjo davkov in prispevkov, in ne višja od dvakratne najnižje pokojninske osnove, povečane za povprečno stopnjo davkov in prispevkov;

 

–       za fizične osebe, ki iz naslova opravljanja dejavnosti niso zdravstveno, pokojninsko oziroma invalidsko zavarovane, od najnižje pokojninske osnove, povečane za povprečno stopnjo davkov in prispevkov.

 

(2) Članarina se določa v višini letnega članskega prispevka.

 

(3) Letni članski prispevek se določa s stopnjo za odmero članskega prispevka, ki znaša 0,035 osnove iz prvega odstavka tega člena.

 

(4) Skupščina zbornice določi najvišji znesek članskega prispevka in pavšalni znesek članskega prispevka za člane, katerih osnove za določitev članskega prispevka ne presegajo določene vrednosti.

 

(5) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je fizična oseba, katere skupni prihodki iz poslovanja preteklega leta niso presegli 4.000 eurov, za tekoče leto oproščena plačevanja članarine.

 

(6) Član zbornice vpisan v imenik zbornice je dolžan podatek o osnovi iz prvega odstavka tega člena posredovati zbornici do konca februarja tekočega leta.

 

136.b člen

 

(določanje drugih virov financiranja)

 

(1) Višina vpisnin iz 2. točke in nadomestil iz 3. točke prvega odstavka 136. člena tega zakona se določa na podlagi materialnih in drugih stroškov, ki jih ima zbornica v zvezi z obravnavo vlog za vpis v imenik, vpisom v imenik, vodenjem in vzdrževanjem imenika, v zvezi z obravnavo prijav na strokovni izpit, opravljanjem strokovnih izpitov, izdajo potrdil o opravljenem izpitu in vodenjem evidenc o strokovnih izpitih, v zvezi z obravnavo prijav in vodenjem disciplinskih postopkov zoper člane zbornice, strokovnim delovanjem matičnih sekcij in komisij ter v zvezi z informiranjem in izobraževanjem članov zbornice. Višina takšnih vpisnin in nadomestil se podrobneje določi s predpisoma iz četrtega odstavka 123. člena in četrtega odstavka 133. člena tega zakona.

 

(2) Višina nadomestil iz 4. točke in denarnih kazni iz 6. točke prvega odstavka 136. člena tega zakona se določi s pravilnikom o disciplinskih kršitvah, ki ga sprejme skupščina zbornice.

 

(3) Storitve iz 5. in 7. točke prvega odstavka 136. člena tega zakona zbornica izvaja in zaračunava po tržnih načelih.

 

(4) Za druge vire iz 7. točke prvega odstavka 136. člena tega zakona se štejejo tudi donacije, dotacije in drugi prispevki, ki jih v skladu s predpisi, ki urejajo finančno poslovanje, nakažejo zbornici pravne in fizične osebe, ter sredstva, ki jih zbornica pridobi izven okvira javnih pooblastil, vendar v okviru del in nalog predvidenih v statutu zbornice.

 

136.c člen

 

(obveznost namenske uporabe sredstev, dobljenih iz članarin in drugih virov financiranja)

 

(1) Z denarnimi sredstvi, ki jih zbornica pridobi iz članarin, vpisnin iz 2. točke in nadomestil iz 3. točke prvega odstavka 136. člena tega zakona ter nadomestil iz 4. točke in denarnih kazni iz 6. točke prvega odstavka 136. člena tega zakona se lahko financirajo samo tiste naloge, s pomočjo katerih se dosegajo cilji iz drugega oziroma tretjega odstavka 108. člena tega zakona.

 

(2) Z denarnimi sredstvi, ki jih zbornica pridobi z opravljanjem storitev iz 5. točke in drugih virov iz 7. točke 136. člena tega zakona se lahko financirajo posamične oblike svetovanj in izvajanja neposredne strokovne pomoči članom na njihovo zahtevo kot splošni napotki, ki ne zahtevajo izdelave posebej prilagojenih gradiv za posameznega člana po načelih svetovanja ter druge naloge, ki jih na podlagi letnih programov del sprejme skupščina zbornice ali upravni odbor zbornice.

 

136.č člen

 

(nadzor nad porabo sredstev, dobljenih iz članarin in drugih virov financiranja)

 

Nadzor nad določitvijo višine članarine in drugih virov financiranja po kriterijih iz 136.a člena tega zakona in porabo sredstev iz prejšnjega člena nadzoruje upravni odbor pristojne poklicne zbornice, lahko pa tudi samostojna revizijska družba, če to zahteva katerikoli organ pristojne poklicne zbornice ali katerakoli njena matična sekcija.

 

Disciplinske zadeve

člen

(disciplinski pravilnik)

 

(1) Disciplinske kršitve članov poklicne zbornice, delovanje disciplinskih organov zbornice, disciplinski postopek in kazni za disciplinske prekrške se določijo z disciplinskim pravilnikom.

 

(2) Disciplinski pravilnik sprejme skupščina zbornice z večino glasov vseh članov skupščine.

 

(3) Disciplinski pravilnik se objavi v uradnem glasilu ZAPS oziroma IZS.

 

člen

(disciplinske kršitve)

 

(1) Član poklicne zbornice ne more biti disciplinsko kaznovan za ravnanje, če to ravnanje ni bilo že prej določeno kot disciplinska kršitev in če ni bila zanj določena tudi disciplinska sankcija.

 

(2) Disciplinske sankcije so opomin, denarna kazen, začasen izbris iz imenika ZAPS oziroma IZS ter začasna prepoved udeležbe na javnih natečajih.

 

člen

(disciplinski postopek)

 

(1) Disciplinski postopek se začne na pisno zahtevo disciplinskega tožilca.

 

(2) V disciplinskem postopku ima kršitelj pravico biti zaslišan in lahko predlaga izvedbo dokazov.

 

(3) Disciplinska komisija odloči po opravljeni ustni obravnavi.

 

(4) Zoper odločbo disciplinske komisije je dovoljena pritožba na disciplinsko sodišče.

 

(5) Zoper odločbo disciplinskega sodišča je dovoljen upravni spor.

 

(6) Delovanje disciplinskih organov in disciplinski postopek natančneje uredi disciplinski pravilnik.

 

Nadzorstvo

člen

(strokovno nadzorstvo nad izvajanjem javnih pooblastil)

 

(1) Strokovno nadzorstvo nad izvajanjem nalog, ki jih ZAPS in IZS opravljata kot javno pooblastilo po določbah tega zakona, opravlja ministrstvo, pristojno za prostorske in gradbene zadeve.

 

(2) Posamezne naloge strokovnega nadzorstva izvaja komisija iz tretjega odstavka 111. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: komisija).

 

člen

(izvajanje strokovnega nadzorstva)

 

(1) Komisija ima pravico udeleževati se sej organov zbornice, na njih razpravljati ter predlagati obravnavanje določenih zadev na teh sejah.

 

(2) Če predsednik zbornice ali drug njen pristojni organ na predlog upravičenih oseb ne skliče seje skupščine oziroma seje upravnega odbora, jo na predlog komisije lahko skliče minister, pristojen za prostorske in gradbene zadeve.

 

(3) Če komisija pri opravljanju nadzorstva ugotovi hujše kršitve pri poslovanju pristojnih organov zbornice oziroma če ugotovi, da določeni sklep oziroma akt ali predpis, ki je v zvezi z opravljanjem javnih pooblastil zbornice, ne temelji na zakonu ali na njegovi podlagi izdanem predpisu, lahko s posebnim sklepom zadrži izvrševanje takšnega sklepa, akta oziroma predpisa, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje, hkrati pa tudi predlaga pristojnemu organu zbornice, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji.

 

(4) Če pristojni organ zbornice vztraja pri svoji odločitvi, o sporu na predlog ministra, pristojnega za prostorske in gradbene zadeve, meritorno odloči vlada.

 

člen

(posebne obveznosti in pogoji v zvezi z izvajanjem javnega pooblastila)

 

(1) Akti, s katerimi zbornica ureja zadeve, ki so s tem zakonom določene kot javno pooblastilo, se objavljajo v Uradnem listu Republike Slovenije.

 

(2) Predsednik zbornice mora predloge aktov iz prejšnjega odstavka pred objavo predložiti v mnenje ministru, pristojnemu za prostorske in gradbene zadeve.

 

(3) Minister, pristojen za prostorske in gradbene zadeve, lahko akte, za katere meni, da so nezakoniti, zadrži glede izvrševanja in jih predloži v mnenje Vladi Republike Slovenije.

 

člen

(možnost prenehanja javnega pooblastila in izpolnitev posebnih pogojev pred stečajem ali likvidacijo)

 

(1) Javno pooblastilo, ki ga imata ZAPS in IZS po določbah prvega odstavka 111. člena tega zakona, preneha, če zbornica ne izpolnjuje več predpisanih pogojev, če dela v nasprotju s predpisi ali če krši pogodbo iz četrtega odstavka 111. člena tega zakona, kar ugotovi minister, pristojen za prostorske in gradbene zadeve, z odločbo.

 

(2) V primeru, da pride do likvidacijskega ali stečajnega postopka ZAPS oziroma IZS, se ta postopek ne glede na predpise, ki urejajo prenehanje pravnih oseb, ne more zaključiti prej, preden se na način in pod pogoji, določenimi s statutom ZAPS oziroma IZS, Republiki Sloveniji ne vrnejo evidence in druga gradiva, ki jih je takšna poklicna zbornica uporabljala pri izvajanju javnih pooblastil po določbah tega zakona.

 

(3) V primeru prenehanja ZAPS ali IZS zagotavlja opravljanje nalog, ki jih ta zakon določa kot javna pooblastila zbornice, ministrstvo, pristojno za prostorske in gradbene zadeve.

 

Peti del: INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO

 

Opravljanje inšpekcijskega nadzorstva

člen

(pogoji za opravljanje nalog inšpekcijskega nadzora)

 

Za gradbenega inšpektorja je lahko imenovan posameznik, ki poleg splošnih pogojev za delo v državni upravi izpolnjuje še naslednje pogoje:

 

da ima univerzitetno ali visoko strokovno izobrazbo s področja gradbeništva ali arhitekture,

da ima poleg univerzitetne izobrazbe še najmanj tri leta delovnih izkušenj s področja graditve objektov oziroma poleg visoke strokovne izobrazbe še najmanj pet let takšnih delovnih izkušenj in

da ima opravljen strokovni izpit za inšpektorja ali strokovni izpit iz upravnega postopka, s tem, da mora inšpektor, ki ima opravljen le strokovni izpit iz upravnega postopka, v roku enega leta od dneva imenovanja opraviti tudi strokovni izpit za inšpektorja.

člen

(obseg inšpekcijskega nadzorstva)

 

Gradbeni inšpektor v okviru inšpekcijskega nadzorstva nadzoruje zlasti:

 

–       ali so izpolnjeni pogoji za začetek gradnje oziroma drugih del po tem zakonu;

 

–       ali se gradnja oziroma sprememba namembnosti izvaja skladno z izdanim gradbenim dovoljenjem;

 

–       ali se objekti gradijo ter ali so zgrajeni in vzdrževani tako, da zagotavljajo zanesljivost in izpolnjujejo bistvene zahteve po tem zakonu;

 

–       ali so izpolnjeni pogoji za začetek uporabe objektov po tem zakonu;

 

–       ali udeleženci pri graditvi objektov, ko opravljajo dejavnost prostorskega načrtovanja, projektiranja, revidiranja, gradnje in gradbenega nadzora, izpolnjujejo pogoje, določene s tem zakonom;

 

–       ali se dela, za katera ni treba pridobiti dovoljenj po tem zakonu, izvajajo v skladu s prostorskimi akti in gradbenimi predpisi;

 

–       ali se gradi objekt, za katerega je izdan sklep s katerim se je dovolila obnova postopka in zadržanje izvršitve gradbenega dovoljenja.

 

člen

(vodenje inšpekcijskega postopka)

 

(1) Vodenje inšpekcijskega postopka, izrekanje ukrepov in vročanje inšpekcijskih odločb se šteje za nujne ukrepe v javnem interesu v smislu ZUP, zato se odločba lahko izda v skrajšanem postopku brez zaslišanja strank. Odločba se lahko izda ustno.

 

(2) Za kraj vročanja in mesto, na katerem se pusti obvestilo o poskusu vročanja, se šteje tudi gradbišče, objekt oziroma kraj izvajanja del, v zvezi s katerim se vodi postopek.

 

(3) Zoper odločbo gradbenega inšpektorja je dovoljena pritožba v osmih dneh od dneva vročitve. Pritožba zoper inšpekcijsko odločbo ne zadrži njene izvršitve.

 

člen

(prisilna izvršba inšpekcijskih ukrepov)

 

Prisilna izvršba inšpekcijskih ukrepov, izdanih v skladu z določbami tega zakona, se opravlja po določbah ZUP, če ta zakon ne določa drugače.

 

člen

(izvajanje prisilne izvršbe inšpekcijskih ukrepov)

 

(1) Kadar gradbeni inšpektor določi način izvršbe s prisilitvijo, znašajo denarne kazni:

 

za zahtevni objekt:

–  če je zavezanec pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, od 125.000 do 200.000 eurov;

 

–  če je zavezanec fizična oseba, od 5.000 do 10.000 eurov;

 

za manj zahtevni objekt:

–  če je zavezanec pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, od 40.000 do 80.000 eurov;

 

–  če je zavezanec fizična oseba, od 3.000 do 8.000 eurov;

 

za nezahtevni objekt:

–  če je zavezanec pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, od 8.000 do 40.000 eurov;

 

–  če je zavezanec fizična oseba, od 1.000 do 4.000 eurov.

 

(2) Vse kasnejše kazni za prisilitev zavezanca, ki kljub izrečenim kaznim ne izpolni svoje obveznosti, se izrekajo, vse dokler seštevek denarnih kazni ne doseže desetkratnega zneska iz prejšnjega odstavka.

 

(3) Kadar je z inšpekcijsko odločbo odrejena odstranitev že zgrajenega objekta ali dela objekta, vzpostavitev prejšnjega stanja ali drugačna sanacija zemljišča, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna, se v odločbi inšpekcijskega zavezanca opozori na to, da se bo v primeru neizpolnitve odrejene obveznosti začel postopek izvršbe nedenarne obveznosti, ki se bo opravil po drugih osebah, ali s prisilitvijo.

 

(4) V primeru gradnje objekta po izdanem sklepu o dovolitvi obnove postopka in zadržanju izvršitve gradbenega dovoljenja, gradbeni inšpektor kaznuje investitorja z denarno kaznijo iz prvega odstavka tega člena.

 

člen

(zastavna pravica in izvajanje denarnih izvršb)

 

(1) Republika Slovenija ima v zavarovanje svoje terjatve iz naslova vseh stroškov, nastalih v inšpekcijskem postopku pri nedovoljenih gradnjah pod inšpekcijskim ukrepom, kakor tudi kazni in nadomestil, določenih oziroma odmerjenih na podlagi tega zakona, do celotnega poplačila zakonito zastavno pravico na vseh nepremičninah zavezanca.

 

(2) Vse odločbe, sodbe in druge izvršljive akte, ki so podlaga za terjatve iz prejšnjega odstavka, pristojni organi pošiljajo pristojnemu sodišču, ki zastavno pravico v zemljiško knjigo vpisuje po uradni dolžnosti.

 

(3) Vse denarne izvršbe inšpekcijskih ukrepov ter drugih odločb in sklepov, izdanih na podlagi tega zakona v zvezi s plačili kazni in nadomestil, določenih oziroma odmerjenih na podlagi tega zakona, izvršuje tista pristojna davčna uprava, na katere območju ima inšpekcijski zavezanec stalno prebivališče.

 

Inšpekcijski ukrepi

člen

(splošni inšpekcijski ukrepi)

 

(1) Pristojni gradbeni inšpektor z odločbo:

 

odredi, da se nepravilnosti, ki jih ugotovi v zvezi z objektom ali gradnjo in vzdrževanjem, odpravijo v roku, ki ga določi;

odredi, da se ustavi nadaljnja gradnja, če se ne odpravijo ugotovljene nepravilnosti v roku, ki ga je določil;

prepove uporabo objekta:

–  ki se uporablja brez uporabnega dovoljenja;

 

–  ki se mu spremeni namembnost brez gradbenega dovoljenja;

 

–  ki se mu spremeni namembnost, za katero ni potrebno gradbeno dovoljenje, v nasprotju s prostorskimi akti ali gradbenimi predpisi;

 

prepove vgrajevanje:

–  gradbenih proizvodov, ki ne izpolnjujejo predpisanih pogojev, ali

 

–  materialov oziroma mineralnih surovin, za katere ne obstoji dokazilo, da so iz legalnega kopa.

 

(2) Pristojni gradbeni inšpektor mora o svojih ugotovitvah iz 4. točke prejšnjega odstavka brez odlašanja obvestiti pristojnega tržnega inšpektorja.

 

člen

(posebni pogoji za začasno odložitev inšpekcijskega ukrepa)

 

(1) Če je investitor začel z gradnjo pred pravnomočnostjo gradbenega dovoljenja, vendar po njegovi dokončnosti in se je gradbeno dovoljenje v celoti ali delno odpravilo zaradi odprave izvedbenega prostorskega akta v postopku za presojo ustavnosti in zakonitosti in če investitor v ponovnem postopku ne pridobi gradbenega dovoljenja, ravna pristojni gradbeni inšpektor tako, kot je to določeno s 152. členom tega zakona.

 

(2) Če je investitor začel z gradnjo pred pravnomočnostjo gradbenega dovoljenja, vendar po njegovi dokončnosti in se je gradbeno dovoljenje v celoti ali delno odpravilo oziroma izreklo za nično zaradi razlogov, ki niso v odpravi izvedbenega prostorskega akta in če investitor v ponovnem postopku ne pridobi gradbenega dovoljenja, ravna pristojni gradbeni inšpektor tako, kot je to določeno s 152. členom tega zakona.

 

člen

(inšpekcijski ukrepi pri nelegalni gradnji)

 

V primeru nelegalne gradnje pristojni gradbeni inšpektor odredi, da se gradnja takoj ustavi ter da se že zgrajeni objekt ali del objekta v določenem roku na stroške inšpekcijskega zavezanca odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira objekt, del objekta oziroma zemljišče, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna.

 

člen

(inšpekcijski ukrepi pri neskladni gradnji)

 

(1) V primeru neskladne gradnje, ki se izvaja v nasprotju z gradbenim dovoljenjem, pristojni gradbeni inšpektor odredi, da se takšna gradnja ustavi, dokler investitor ne pridobi spremenjenega gradbenega dovoljenja oziroma prepove uporabo objekta oziroma tistega njegovega dela, ki se uporablja v nasprotju s pogoji iz gradbenega dovoljenja, dokler investitor ne pridobi spremenjenega gradbenega dovoljenja in novega uporabnega dovoljenja.

 

(2) Investitor gradnje, ki se je izvajala v nasprotju z gradbenim dovoljenjem in je zato pristojni gradbeni inšpektor odredil njeno ustavitev, mora za spremembo gradbenega dovoljenja zaprositi v enem mesecu po izrečenem ukrepu, z gradnjo pa lahko nadaljuje šele po dokončnosti takšnega dovoljenja. Če investitor ne zaprosi za spremembo gradbenega dovoljenja v enem mesecu po izrečenem ukrepu, ali če pristojni upravni organ za gradbene zadeve njegovo zahtevo za spremembo gradbenega dovoljenja pravnomočno zavrne ali zavrže, odredi pristojni gradbeni inšpektor, da se tisti del objekta, ki je bil zgrajen v nasprotju z gradbenim dovoljenjem, na investitorjeve stroške odstrani ter vzpostavi stanje, določeno v gradbenem dovoljenju.

 

(3) Lastnik objekta oziroma njegovega dela, ki se je uporabljal v nasprotju s pogoji iz gradbenega dovoljenja in je zato pristojni gradbeni inšpektor prepovedal njegovo uporabo, mora za spremembo gradbenega dovoljenja zaprositi v enem mesecu po izrečenem ukrepu, z uporabo takšnega objekta oziroma njegovega dela pa lahko začne šele, ko zanj pridobi dokončno uporabno dovoljenje. Če lastnik objekta oziroma dela objekta za spremembo gradbenega dovoljenja ne zaprosi v enem mesecu po izrečenem ukrepu, in če lastnik objekta oziroma dela objekta sicer pridobi spremenjeno gradbeno dovoljenje, ne pridobi pa novega uporabnega dovoljenja, ali če pristojni upravni organ za gradbene zadeve zahtevo za spremembo gradbenega dovoljenja pravnomočno zavrne ali zavrže, odredi pristojni gradbeni inšpektor, da se v tistem delu objekta, ki se je uporabljal v nasprotju s pogoji iz gradbenega dovoljenja, na lastnikove stroške vzpostavi stanje, določeno v gradbenem dovoljenju.

 

člen

(inšpekcijski ukrepi pri nevarni gradnji)

 

V primeru nevarne gradnje pristojni gradbeni inšpektor ustavi gradnjo oziroma prepove uporabo takšnega objekta ter odredi, da se na objektu oziroma delu objekta v roku, ki ga določi, izvedejo nujna vzdrževalna dela, ali pa da se objekt ustrezno obnovi ali odstrani.

 

člen

(prenehal veljati)

 

člen

(inšpekcijski ukrepi v zvezi s posebnimi primeri uporabnih dovoljenj)

 

(1) Pristojni gradbeni inšpektor z odločbo odredi, da se pridobi uporabno dovoljenje za objekt, ki se uporablja, pa zanj takšno dovoljenje še ni bilo izdano, če ugotovi, da je to objekt, ki je bil potreben zaradi grozečih naravnih in drugih nesreč oziroma zato, da so se preprečile oziroma zmanjšale njihove posledice.

 

(2) Investitor oziroma lastnik objekta mora vložiti zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja v skladu z določbami prvega odstavka in predložiti ustrezno dokazilo iz drugega odstavka 101. člena tega zakona in sicer najpozneje v enem letu po izdanem ukrepu iz prejšnjega odstavka.

 

(3) Če investitor oziroma lastnik v roku iz prejšnjega odstavka ne vloži zahteve za izdajo uporabnega dovoljenja ali če pristojni upravni organ za gradbene zadeve izdajo uporabnega dovoljenja zavrne ali zavrže, odredi pristojni gradbeni inšpektor s pisno odločbo, da se objekt ali del objekta na investitorjeve oziroma lastnikove stroške odstrani in vzpostavi prejšnje stanje.

 

156.a člen

 

(odlog izvršbe inšpekcijskih ukrepov pri nelegalnih gradnjah, neskladnih gradnjah in objektih, ki se uporabljajo brez predpisanega uporabnega dovoljenja)

 

(1) Poleg razlogov za odlog izvršbe, določenih z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, gradbeni inšpektor pri nelegalnih gradnjah, neskladnih gradnjah ali objektih, ki se uporabljajo brez predpisanega uporabnega dovoljenja, na predlog inšpekcijskega zavezanca odloži izvršbo inšpekcijske odločbe, če inšpekcijski zavezanec izkaže, da:

 

–       gre za stanovanjsko stavbo, v kateri vsaj od začetka inšpekcijskega postopka dejansko in neprekinjeno prebiva inšpekcijski zavezanec ali druge osebe in nimajo v lasti in posesti drugega primernega stanovanja po merilih, ki jih določa 10. člen Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03, 18/04 – ZVKSES, 47/06 – ZEN, 45/08 – ZVEtL, 57/08, 62/10 – ZUPJS, 56/11 – odločba US, 87/11 in 40/12 – ZUJF), ali

 

–       se v objektu vsaj od začetka inšpekcijskega postopka neprekinjeno opravlja gospodarska dejavnost in bi zaradi izvršitve inšpekcijskega ukrepa inšpekcijskemu zavezancu grozila hujša gospodarska škoda ali bi izvršitev inšpekcijskega postopka pomenila neposreden razlog za odpuščanje delavcev, pri čemer se za hujšo gospodarsko škodo šteje povzročitev trajne nelikvidnosti ali izguba edinega vira pridobivanja dohodkov in sredstev za preživljanje, ali

 

–       je inšpekcijski zavezanec dal pobudo za spremembo prostorskega akta, ki jo je občina že vključila v postopek sprememb prostorskega akta in se je pisno opredelila, da jo bo upoštevala pri naslednjih spremembah, ali

 

–       je inšpekcijski zavezanec vložil popolno zahtevo za izdajo gradbenega ali uporabnega dovoljenja.

 

(2) Izvršba iz prejšnjega odstavka se sme odložiti le enkrat, in sicer:

 

–       v primeru iz prve in druge alineje: za največ eno leto,

 

–       v primeru iz tretje alineje: do uveljavitve prostorskega akta, vendar za največ tri leta,

 

–       v primeru iz četrte alineje: do dokončnosti odločbe o zahtevi za izdajo gradbenega ali uporabnega dovoljenja.

 

Druge sankcije

člen

(nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora)

 

(1) Investitor oziroma lastnik nedovoljene gradnje, če tega ni mogoče ugotoviti pa lastnik zemljišča, na katerem je takšna gradnja oziroma objekt, je dolžan plačati nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora.

 

(2) Vrsta in stopnja degradacije in uzurpacije prostora se ugotavljata glede na vrsto in obseg nedovoljene gradnje, posledice takšne gradnje oziroma objekta na možnosti s prostorskimi akti opredeljene namenske rabe prostora in glede na območje, na katerem je bila izvedena ali se izvaja takšna gradnja oziroma stoji takšen objekt.

 

(3) Kriterije za izračunavanje višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora in način njegovega plačila z uredbo določi Vlada Republike Slovenije.

 

(4) Sredstva, dobljena z vplačili nadomestil za degradacijo in uzurpacijo prostora, so v višini 50% prihodek proračuna tiste občine, na katere območju je nedovoljena gradnja, in v višini 50% prihodek državnega proračuna.

 

(5) Oseba iz prvega odstavka tega člena plača nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora na podlagi odločbe, ki jo izda pristojni upravni organ za gradbene zadeve po uradni dolžnosti, kadar v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja ali spremembe gradbenega dovoljenja ugotovi, da se ta nanaša na določeno vrsto nedovoljene gradnje, ali ko mu pristojni gradbeni inšpektor pošlje odločbo, ki jo je izdal na podlagi določb od 152. do vključno 155. člena tega zakona.

 

(6) Če investitor vloži zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za nedovoljeno gradnjo oziroma za izdajo spremembe gradbenega dovoljenja zaradi nedovoljene gradnje, se njegova zahteva zavrne, če pred izdajo gradbenega dovoljenja ne predloži potrdila o plačanem nadomestilu za degradacijo in uzurpacijo prostora.

 

člen

(posebne prepovedi)

 

(1) V zvezi z gradnjo, objektom ali delom objekta, glede katerih je po določbah tega zakona izrečen inšpekcijski ukrep zaradi nedovoljene gradnje, so prepovedana vsa za legalne gradnje, legalne objekte sicer dovoljena ali predpisana dejanja, zlasti pa:

 

izvedba komunalnih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture,

vpisi in spremembe vpisov v zemljiški knjigi,

njegova uporaba ali opravljanje gospodarskih ali drugih dejavnosti v njem,

promet z njimi ali z zemljiščem, na katerem je in

sklepanje drugih pravnih poslov, kot sklenitev kreditnih, zavarovalnih, najemnih, zakupnih, delovršnih in drugih pravnih poslov med živimi.

(2) Prepovedi iz prejšnjega odstavka so obvezna sestavina odločbe, s katero se izreče inšpekcijski ukrep po določbah od 152. do vključno 155. člena tega zakona.

 

(3) Če je gradnja, glede katere je po določbah tega zakona izrečen inšpekcijski ukrep zaradi nedovoljene gradnje, na določeno vrsto gospodarske javne infrastrukture že priključena, pristojni gradbeni inšpektor z odločbo tudi naloži upravljalcu takšne infrastrukture, da izvrši odklop. Če je gradnja, glede katere je po določbah tega zakona izrečen inšpekcijski ukrep zaradi nedovoljene gradnje, priklopljena preko legalne gradnje, se odklopi tudi takšna legalna gradnja.

 

(4) Prepovedi iz prvega odstavka ne veljajo, če so prepovedana dejanja potrebna zaradi izvršitve izrečenih inšpekcijskih ukrepov.

 

člen

(vpis zaznambe prepovedi in možnost izbrisa)

 

(1) Odločbo, s katero se izreče inšpekcijski ukrep po določbah od 152. do vključno 155. člena tega zakona, pristojni gradbeni inšpektor nemudoma pošlje pristojnemu sodišču, to pa po uradni dolžnosti vpiše v zemljiško knjigo zaznambo v njej vsebovanih odredb in prepovedi ter ugotovljenih bremen po določbah tega zakona.

 

(2) Zaznamba iz prejšnjega odstavka se izbriše iz zemljiške knjige na predlog pristojnega gradbenega inšpektorja, lahko pa tudi na predlog inšpekcijskega zavezanca, če predlogu priloži potrdilo pristojnega gradbenega inšpektorja o izvršeni odločbi ali pravnomočno gradbeno dovoljenje.

 

člen

(označitev izrečenega inšpekcijskega ukrepa)

 

Na nedovoljeni gradnji pod inšpekcijskim ukrepom lahko pristojni gradbeni inšpektor na ustrezen način označi prepoved nadaljevanja gradnje oziroma uporabe, priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo ter postavi ustrezne znake za pečatenje ter merilne in druge kontrolne naprave in opremo, s katerimi je mogoče ugotavljati kršitev prepovedi, izrečenih z inšpekcijsko odločbo.

 

člen

(varstveni ukrep odvzema predmetov)

 

(1) V primeru gradnje, glede katere je po določbah tega zakona izrečen inšpekcijski ukrep za nedovoljeno gradnjo, se poleg kazni za prekršek po določbah tega zakona in drugih ukrepov po določbah zakona o prekrških obvezno izreče tudi varstveni ukrep odvzema predmetov, namenjenih za izvajanje del tudi tedaj, kadar niso last storilca ali kadar z njimi ne razpolaga oseba, ki je storila prekršek.

 

(2) Šteje se, da so bili predmeti namenjeni za prekršek, če se nahajajo na gradbišču, na katerem se izvaja takšna nedovoljena gradnja in gre za gradbene proizvode, material, orodja, strojni park, stroje ali priprave in podobno, ki so ali bi lahko služile za nadaljevanje izvajanja takšne gradnje.

 

(3) Zaseg predmetov iz prejšnjega odstavka odredi pristojni gradbeni inšpektor z odločbo.

 

(4) Pritožba zoper odločbo iz prejšnjega odstavka ne zadrži izvršitve.

 

člen

(izvršba inšpekcijskega ukrepa po drugih osebah)

 

Za opravljanje izvršbe inšpekcijskih ukrepov in zasegov predmetov iz prejšnjega člena po drugi osebi se izberejo izvajalci v skladu z zakonom, ki ureja javna naročila.

 

Šesti del: KAZENSKE DOLOČBE

 

člen

(zastaranje prekrškov)

 

Prekrški pravnih in fizičnih oseb, ki jih v zvezi z graditvijo objektov določajo kazenske določbe tega dela zakona, zastarajo v dveh letih.

 

člen

(prekrški investitorja)

 

(1) Z globo od 1.500 do 30.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki po določbah tega zakona nastopa kot investitor:

 

če naroči gradnjo objekta ali izvajanje del v zvezi s spremembo namembnosti, pa pred začetkom del ne razpolaga vsaj z dokončnim gradbenim dovoljenjem (3. člen);

če naroči ali izvaja gradnjo enostavnega objekta v nasprotju s prostorskim aktom (drugi odstavek 3.a člena);

če naroči ali izvaja spremembo namembnosti, za katero ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja, v nasprotju s prostorskimi akti ali če pri tem ne upošteva gradbenih predpisov (šesti odstavek 4. člena);

če uporablja ali da v uporabo objekt, za katerega je predpisano uporabno dovoljenje, brez uporabnega dovoljenja (prvi odstavek 5. člena);

če uporablja ali da v uporabo objekt za poskusno obratovanje, pa zanj ni bila pridobljena dokončna odločba o dovolitvi poskusnega obratovanja (tretji odstavek 5. člena);

če ne poskrbi, da objekt v javni rabi, katerega investitor je in ki se uporablja, ne zagotavlja funkcionalno oviranim osebam dostopa, vstopa in uporabe brez grajenih in komunikacijskih ovir (17. člen);

če ne imenuje odgovornega vodjo projekta (drugi odstavek 27. člena);

če, ne imenuje odgovornega vodjo revidiranja (drugi odstavek 27. člena);

če ne imenuje odgovornega vodjo gradbišča (drugi odstavek 27. člena);

če poveri izdelavo projektne dokumentacije osebi, ki ne izpolnjuje pogojev za projektanta (28. člen);

če poveri gradnjo osebi, ki ne izpolnjuje pogojev za izvajalca (29. člen);

če poveri gradbeni nadzor osebi, ki ne izpolnjuje pogojev za nadzornika (30. člen);

če poveri revizijo projektne dokumentacije osebi, ki ne izpolnjuje pogojev za revidenta (31. člen);

če poveri opravljanje dejavnosti ali reguliranega poklica pravni ali fizični osebi v nasprotju s pravili v zvezi z izključevanjem (34. člen);

če ne poskrbi za predpisan načrt organizacije gradbišča in za izdelavo varnostnega načrta ter za ustrezno ureditev gradbišča (drugi odstavek 82. člena);

če ne poskrbi za predpisano označitev gradbišča s tablo (tretji odstavek 82. člena);

če pravočasno ne zagotovi predpisanega gradbenega nadzora (prvi odstavek 85. člena);

če ne zagotovi strokovnega nadzorstva nad poskusnim obratovanjem (drugi odstavek 98. člena);

če v predpisanem roku ne poskrbi za vpis v uradne evidence (105. člen);

če je lastnik objekta ali njegov pravni naslednik, pa na predpisani način ne hrani projektov, na podlagi katerih je bil objekt zgrajen oziroma rekonstruiran, dokler objekt stoji (prvi odstavek 107. člena).

(2) Z globo od 500 do 1.200 eurov se za prekršek kaznuje posameznik kot investitor, če stori katero izmed dejanj iz prejšnjega odstavka.

 

(3) Z globo od 150 do 2.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena.

 

člen

(prekrški projektanta)

 

(1) Z globo od 2.500 do 30.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki po določbah tega zakona nastopa kot projektant:

 

če opravlja dejavnost projektiranja, pa ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih pogojev za projektanta (28. člen);

če pred začetkom opravljanja dejavnosti in ves čas svojega poslovanja nima zavarovane svoje odgovornosti za škodo (33. člen);

če v zvezi z istim objektom nastopa hkrati kot projektant, nadzornik in izvajalec oziroma če v zvezi z istim objektom nastopa hkrati kot projektant in izvajalec in je z nadzornikom v medsebojni poslovni povezavi (četrti odstavek 34. člena);

če prevzame v izdelavo projektno dokumentacijo in za načrte, ki sestavljajo projekt, ne imenuje odgovornih projektantov (prvi odstavek 45. člena);

če za odgovornega projektanta imenuje posameznika, ki ne izpolnjuje pogojev za odgovornega projektanta (drugi odstavek 45. člena).

(2) Z globo od 250 do 2.000 eurov se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba projektanta, ki stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena.

 

člen

(prekrški odgovornega vodje projekta)

 

Z globo od 500 do 1.200 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, ki po določbah tega zakona nastopa kot odgovorni vodja projekta:

 

če nastopa kot odgovorni vodja projekta, pa ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih pogojev za odgovornega projektanta (drugi odstavek 45. člena);

če vseh zaključenih sestavin projekta, ki ga je izdelal, ne potrdi s svojo identifikacijsko številko in s podpisom (drugi odstavek 47. člena).

člen

(prekrški odgovornega projektanta)

 

Z globo od 500 do 1.200 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, ki po določbah tega zakona nastopa kot odgovorni projektant:

 

če nastopa kot odgovorni projektant, pa ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih pogojev za odgovornega projektanta (drugi odstavek 45. člena).

 

člen

(prekrški soglasodajalcev)

 

(1) Z globo od 1.500 do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki po določbah tega zakona nastopa kot soglasodajalec, če zaračunava stroške za projektne pogoje ali soglasja (51. člen).

 

(2) Z globo od 250 do 2.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba soglasodajalca, če stori dejanje iz prejšnjega odstavka.

 

člen

(prekrški revidenta)

 

(1) Z globo od 4.000 do 30.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki po določbah tega zakona nastopa kot revident:

 

če opravlja revizijo projektne dokumentacije, pa ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih pogojev za revidenta (31. člen);

če pred začetkom opravljanja dejavnosti in ves čas svojega poslovanja nima zavarovane svoje odgovornosti za škodo (33. člen);

če v zvezi z istim objektom, za katerega opravlja revizijo projektne dokumentacije, hkrati nastopa kot projektant ali izvajalec (tretji odstavek 34. člena);

če za revizijo posameznih načrtov ne imenuje odgovornega revidenta oziroma če za odgovornega revidenta imenuje posameznika, ki ne izpolnjuje predpisanih pogojev (drugi odstavek 53. člena).

(2) Z globo od 600 do 2.000 eurov se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba revidenta, ki stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena.

 

člen

(prekrški odgovornega revidenta)

 

Z globo od 500 do 1200 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, ki po določbah tega zakona nastopa kot odgovorni revident:

 

če nastopa kot odgovorni revident, pa ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih pogojev za odgovornega revidenta (drugi odstavek 53. člena);

če revidira načrt oziroma projektno dokumentacijo, pri kateri je sodeloval kot odgovorni projektant (šesti odstavek 53. člena).

člen

(prekrški izvajalca)

 

(1) Z globo od 8.000 do 20.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki po določbah tega zakona nastopa kot izvajalec:

 

če pri gradnji objektov ne zagotovi neoviranega gibanja funkcionalno oviranih oseb (17. člen);

če opravlja dejavnost gradbeništva, pa ne izpolnjuje predpisanih pogojev za izvajalca (29. člen);

če pred začetkom opravljanja dejavnosti in ves čas svojega poslovanja nima zavarovane svoje odgovornosti za škodo (33. člen);

če takrat, ko prevzame gradnjo, ne imenuje odgovornega vodje del oziroma, če prevzame le določena dela, ne imenuje odgovornega vodje takšnih posameznih del (prvi odstavek 76. člena);

če imenuje odgovornega vodjo del, ki ne izpolnjuje pogojev, predpisanih s tem zakonom (prvi odstavek 77. člena);

če pri gradnji zahtevnega objekta imenuje odgovornega vodjo del, ki ne izpolnjuje pogojev, predpisanih s tem zakonom (drugi odstavek 77. člena);

če imenuje odgovornega vodjo posameznih del, ki ne izpolnjuje pogojev, predpisanih s tem zakonom (tretji odstavek 77. člena);

če pred začetkom gradnje novega objekta ne poskrbi za predpisano zakoličenje objekta (prvi odstavek 80. člena);

če o datumu in kraju zakoličenja pisno ne obvesti pristojnega upravnega organa za prostorske zadeve (četrti odstavek 80. člena);

če začne z gradnjo objekta, katerega zakoličenje ni bilo možno izvesti iz razlogov po prvem odstavku 81. člena in je pristojni upravni organ za gradbene zadeve izdajo soglasja za zakoličenje z odločbo zavrnil, pred začetkom gradnje pa ni bilo izdano spremenjeno gradbeno dovoljenje (tretji odstavek 81. člena);

če gradbišča ne uredi v skladu z varnostnim načrtom in izvajanja del ne organizira tako, da zaradi del niso ogroženi varnost objekta, življenje in zdravje ljudi, promet, sosedni objekti in okolje (drugi odstavek 82. člena);

če nima gradbišča označenega na predpisani način ali če na gradbišču ne razpolaga s predpisanimi dokumenti (tretji odstavek 82. člena);

če na gradbišču ne ravna v skladu s predpisanimi obveznostmi (83. člen);

če pri pregledu projekta za izvedbo ne opozori investitorja, projektanta in revidenta na morebitne ugotovljene pomanjkljivosti in ne zahteva njihove odprave oziroma če pri pregledu projekta za izvedbo ugotovi takšne napake, zaradi katerih bi lahko bila ogrožena varnost objekta, življenje in zdravje ljudi, promet, sosedni objekti ali okolje, investitor oziroma projektant pa kljub njegovemu opozorilu za odpravo teh napak ne poskrbi, takšnih napak ne javi pristojni inšpekciji in do dokončne odločitve ne ustavi del (prvi odstavek 84. člena);

če med izvajanjem posameznih etap del nadzorniku ne omogoči sprotne kontrole gradbenih konstrukcij in drugih nosilnih elementov (drugi odstavek 84. člena);

če ne zagotovi, da je na gradbišču ves čas gradnje na vpogled vsaj en izvod gradbenega dovoljenja in vsaj tisti del projekta za izvedbo, ki je potreben glede na trenutno stanje izvajanja gradnje (tretji odstavek 84. člena).

(2) Z globo od 600 do 2.000 eurov se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba izvajalca, ki stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena.

 

člen

(prekrški odgovornega vodje del)

 

Z globo od 500 do 1.200 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, ki po določbah tega zakona nastopa kot odgovorni vodja del:

 

če kot odgovorni vodja del v dnevniku o izvajanju del vsakodnevno ne potrjuje skladnosti gradnje z gradbenimi predpisi (prvi odstavek 76. člena);

če opravlja odgovorno vodenje del, pa ne izpolnjuje predpisanih pogojev za odgovornega vodjo del (prvi odstavek 77. člena);

če nastopa kot odgovorni vodja del pri zahtevnem objektu, pa ne izpolnjuje predpisanih pogojev (drugi odstavek 77. člena).

člen

(prekrški odgovornega vodje posameznih del)

 

Z globo od 500 do 1.200 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, ki po določbah tega zakona nastopa kot odgovorni vodja posameznih del:

 

če kot odgovorni vodja posameznih del v dnevniku o izvajanju del vsakodnevno ne potrjuje skladnosti gradnje z gradbenimi predpisi (prvi odstavek 76. člena)

če opravlja odgovorno vodenje posameznih del, pa ne izpolnjuje predpisanih pogojev za odgovornega vodjo posameznih del (tretji odstavek 77. člena).

člen

(prekrški v zvezi z gradnjami v lastni režiji)

 

(1) Z globo od 500 do 1.200 eurov se za prekršek kaznuje posameznik:

 

če v lastni režiji gradi objekt, pa niso izpolnjeni pogoji iz 79. člena;

če pred začetkom gradnje novega objekta ne poskrbi za predpisano zakoličenje objekta (prvi odstavek 80. člena);

če o datumu in kraju zakoličenja pisno ne obvesti pristojnega upravnega organa za prostorske zadeve (četrti odstavek 80. člena);

če začne z gradnjo objekta, katerega zakoličenje ni bilo možno izvesti iz razlogov po prvem odstavku 81. člena in je pristojni upravni organ za gradbene zadeve izdajo soglasja za zakoličenje z odločbo zavrnil, pred začetkom gradnje pa ni bilo izdano spremenjeno gradbeno dovoljenje (tretji odstavek 81. člena);

če nima gradbišča označenega na predpisani način ali če na gradbišču ne razpolaga s predpisanimi dokumenti (tretji odstavek 82. člena);

če na gradbišču ne ravna v skladu s predpisanimi obveznostmi (83. člen);

če nadzorniku ne omogoči sprotne kontrole gradbenih konstrukcij in drugih nosilnih elementov (drugi odstavek 84. člena);

če ne zagotovi, da je na gradbišču ves čas gradnje na vpogled vsaj en izvod gradbenega dovoljenja in vsaj tisti del projekta za izvedbo, ki je potreben glede na trenutno stanje izvajanja gradnje (tretji odstavek 84. člena);

če gradbeni nadzor nad gradnjo objekta v lastni režiji poveri nadzorniku, ki ne izpolnjuje predpisanih pogojev (tretji odstavek 85. člena).

(2) Z globo od 1.500 do 6.000 eurov se kaznuje za prekršek društvo, če stori katero izmed dejanj iz prejšnjega člena.

 

(3) Z globo od 500 do 1.200 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba društva, če stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena.

 

(4) Z globo od 3.500 do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki ni društvo, če gradi objekt v lastni režiji, pa ne izpolnjuje pogojev za izvajalca iz 29. člena tega zakona.

 

(5) Z globo od 500 do 1.200 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.

 

člen

(prekrški nadzornika)

 

(1) Z globo od 6.000 do 30.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki po določbah tega zakona nastopa kot nadzornik:

 

če opravlja gradbeni nadzor, pa ne izpolnjuje predpisanih pogojev (30. člen);

če pred začetkom opravljanja dejavnosti in ves čas svojega poslovanja nima zavarovane svoje odgovornosti za škodo (33. člen);

če v zvezi z objektom hkrati nastopa kot nadzornik in izvajalec gradbenih, zaključnih oziroma obrtniških, montažnih in drugih del ali kot dobavitelj gradbenih proizvodov, naprav in opreme oziroma če je v medsebojni poslovni povezavi z izvajalcem (drugi odstavek 34. člena);

če pri opravljanju gradbenega nadzora na gradbišču ne imenuje odgovornega nadzornika (prvi odstavek 86. člena);

če pri opravljanju gradbenega nadzora na gradbišču zahtevnega objekta imenuje odgovornega nadzornika, ki ne izpolnjuje predpisanih pogojev (drugi odstavek 86. člena);

če pri opravljanju gradbenega nadzora na gradbišču manj zahtevnega objekta imenuje odgovornega nadzornika, ki ne izpolnjuje predpisanih pogojev (drugi odstavek 86. člena).

(2) Z globo od 500 do 1.500 eurov se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba nadzornika, ki stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena.

 

člen

(prekrški odgovornega nadzornika)

 

Z globo od 500 do 1.200 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, ki po določbah tega zakona nastopa kot odgovorni nadzornik:

 

če nastopa kot gradbeni nadzornik nad gradnjo objekta v lastni režiji, pa ne izpolnjuje predpisanih pogojev (tretji odstavek 85. člena);

če nastopa kot odgovorni nadzornik nad gradnjo zahtevnega objekta, pa ne izpolnjuje predpisanih pogojev (drugi odstavek 86. člena);

če nastopa kot odgovorni nadzornik nad gradnjo manj zahtevnega objekta, pa ne izpolnjuje predpisanih pogojev (drugi odstavek 86. člena);

če za izvajanje posameznih del imenuje odgovorne nadzornike posameznih del, ki ne izpolnjujejo predpisanih pogojev (tretji odstavek 86. člena);

če pri opravljanju nadzora ne ravna v skladu z določbami 88. člena.

člen

(prekrški geodetskega podjetja)

 

(1) Z globo od 1.500 do 12.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki po določbah predpisov o geodetski dejavnosti nastopa kot geodetsko podjetje ali geodet:

 

če opravi zakoličenje v nasprotju s pogoji, določenimi v gradbenem dovoljenju (drugi odstavek 80. člena);

če zakoličenje objekta izvede geodet, ki ne izpolnjuje pogojev, določenih z geodetskimi predpisi (tretji odstavek 80. člena);

če se ugotovi, da so pri zakoličenju objekta med dejanskim stanjem na terenu in med stanjem po gradbenem dovoljenju pri legi nameravanega objekta nastale takšne razlike, da ni mogoče izpolniti pogojev iz gradbenega dovoljenja, pa kljub temu izvede zakoličenje brez predhodnega soglasja pristojnega upravnega organa za gradbene zadeve (prvi odstavek 81. člena).

(2) Z globo od 400 do 1.500 eurov se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba geodetskega podjetja, ki stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena.

 

člen

(prekrški odgovornega geodeta)

 

Z globo od 500 do 1.200 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, ki po določbah tega zakona nastopa kot odgovorni geodet:

 

če nastopa kot odgovorni geodet, pa ne izpolnjuje pogojev za odgovornega geodeta (tretji odstavek 45. člena);

če podpiše načrt o zakoličenju objekta, pa je zakoličenje v nasprotju s pogoji, določenimi v gradbenem dovoljenju (drugi odstavek 80. člena);

če opravi zakoličenje objekta, pa ne izpolnjuje pogojev, določenih z geodetskimi predpisi (tretji odstavek 80. člena);

če ne poskrbi za izdelavo zakoličbenega načrta na predpisani način (peti odstavek 80. člena);

če izdela geodetski načrt novega stanja zemljišča v nasprotju z geodetskimi predpisi (prvi odstavek 93. člena).

člen

(prekrški v zvezi z nelegalnimi gradnjami)

 

(1) Z globo od 30.000 do 80.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:

 

izvaja ali izvede gradnjo, za katero je predpisano gradbeno dovoljenje, brez gradbenega dovoljenja (prvi odstavek 3. člena);

izvaja dela, ki so v zvezi s spremembo namembnosti in za katera je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, brez gradbenega dovoljenja (četrti odstavek 4. člena).

(2) Z globo od 1.500 do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena.

 

(3) Z globo od 500 do 1.200 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, če stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka.

 

(4) V primeru prekrška iz prvega odstavka tega člena, ki se nanaša na gradnjo zahtevnega objekta ali objekta z vplivi na okolje ali ki naj bi se izvedla na območju, ki je varovano v skladu s predpisi o ohranjanju narave oziroma na vodnem zemljišču, če je narava prekrška posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se globa, določena v prvem do tretjem odstavku tega člena, potroji.

 

člen

(prekrški v zvezi z neskladnimi gradnjami)

 

(1) Z globo od 8.000 do 30.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če izvaja neskladno gradnjo iz prvega odstavka 153. člena.

 

(2) Z globo od 800 do 3.000 eurov se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.

 

(3) Z globo od 500 do 1.200 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, če izvaja neskladno gradnjo iz prvega odstavka.

 

(4) V primeru prekrška iz prvega odstavka tega člena, ki se nanaša na gradnjo zahtevnega objekta ali objekta z vplivi na okolje ali ki naj bi se izvedla na območju, ki je varovano v skladu s predpisi o ohranjanju narave oziroma na vodnem zemljišču, če je narava prekrška posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se globa, določena v prvem do tretjem odstavku tega člena, potroji.

 

člen

(prekrški v zvezi z nevarnimi gradnjami)

 

(1) Z globo od 8.000 do 35.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki je investitor oziroma lastnik nevarne gradnje oziroma izvaja nevarno gradnjo iz prvega odstavka 154. člena.

 

(2) Z globo od 800 do 3.000 eurov se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena.

 

(3) Z globo od 500 do 1.200 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, ki stori dejanje iz prvega odstavka.

 

(4) V primeru prekrška iz prvega odstavka tega člena, ki se nanaša na gradnjo zahtevnega objekta ali objekta z vplivi na okolje ali ki naj bi se izvedla na območju, ki je varovano v skladu s predpisi o ohranjanju narave, oziroma na vodnem zemljišču, če je narava prekrška posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti,se globa, določena v prvem do tretjem odstavku tega člena, potroji.

 

člen

(prenehal veljati)

 

člen

(črtan)

 

člen

(prekrški v zvezi s posebnimi prepovedmi)

 

(1) Z globo od 40.000 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki krši katerokoli izmed prepovedi, določenih v prvem odstavku 158. člena tega zakona.

 

(2) Z globo od 200 do 2.000 eurov se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, če krši katero izmed prepovedi iz prvega odstavka tega člena.

 

(3) Z globo od 500 do 1.200 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, ki krši katero izmed prepovedi iz prvega odstavka.

 

člen

(prekrški pravnih oseb javnega prava v zvezi s posebnimi prepovedmi)

 

Z globo od 600 do 2.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba upravnega in drugega državnega organa, občinske uprave oziroma organa lokalne skupnosti ali nosilca javnega pooblastila, ki krši posebne prepovedi po določbah tega zakona:

 

če omogoči priključitev nedovoljene gradnje na objekt gospodarske javne infrastrukture oziroma izda dovoljenje ali soglasje za takšno priključitev (1. točka prvega odstavka 158. člena);

če omogoči vpis nedovoljene gradnje v zemljiško knjigo (2. točka prvega odstavka 158. člena):

če omogoči uporabo oziroma opravljanje gospodarskih in drugih dejavnosti v nedovoljeni gradnji z izdajo odločbe, da so za opravljanje dejavnosti izpolnjeni predpisani pogoji (3. točka prvega odstavka 158. člena);

če omogoči pravni promet, ki je v zvezi z nedovoljeno gradnjo, z overitvijo ali podobnim dejanjem (4. točka prvega odstavka 158. člena);

če omogoči sklenitev pravnega posla, ki je v zvezi z nedovoljeno gradnjo, z overitvijo ali podobnim dejanjem (5. točka prvega odstavka 158. člena).

člen

(prekrški ZAPS)

 

(1) Z globo od 2.000 do 40.000 eurov se za prekršek kaznuje ZAPS:

 

če ne vodi imenika na predpisani način (123. člen);

če ne omogoči pridobitve podatkov o tem, ali je določeni posameznik vpisan v imenik (drugi odstavek 124. člena):

če vpiše v imenik posameznika, ki ne izpolnjuje predpisanih pogojev za vpis (126. člen);

če posamezniku podeli licenco z označbo “A” oziroma licenco z označbo “KA”, pa ne izpolnjuje predpisanih pogojev za pridobitev takšne licence (prvi odstavek 131. člena);

če posamezniku podeli licenco “P”, pa ne izpolnjuje predpisanih pogojev za pridobitev takšne licence (drugi odstavek 131. člena);

če ne zagotavlja opravljanja strokovnih izpitov na predpisan način (133. člen);

če predloga akta, s katerim se urejajo zadeve s področja javnega pooblastila, pred objavo ne predloži v mnenje ministrstvu, pristojnemu za prostorske in gradbene zadeve (drugi odstavek 142. člena).

(2) Z globo od 200 do 2.000 eurov se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba ZAPS, ki stori katero izmed dejanj iz prejšnjega odstavka.

 

člen

(prekrški IZS)

 

(1) Z globo od 2.000 do 40.000 eurov se za prekršek kaznuje IZS:

 

če ne vodi imenika na predpisani način (123. člen);

če ne omogoči pridobitve podatkov o tem, ali je določeni posameznik vpisan v imenik (drugi odstavek 124. člena):

če vpiše v imenik posameznika, ki ne izpolnjuje predpisanih pogojev za vpis (126. člen);

če ne zagotavlja opravljanja strokovnih izpitov na predpisan način (133. člen);

če predloga akta, s katerim se urejajo zadeve s področja javnega pooblastila, pred objavo ne predloži v mnenje ministrstvu, pristojnemu za prostorske in gradbene zadeve (drugi odstavek 142. člena).

(2) Z globo od 200 do 2.000 eurov se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba IZS, ki stori katero izmed dejanj iz prejšnjega odstavka.

 

člen

(prekrški članov ZAPS)

 

Z globo od 200 do 1.200 eurov se za prekršek kaznuje posameznik:

 

–       ki po določbah tega zakona nastopa kot pooblaščeni arhitekt ali pooblaščeni krajinski arhitekt oziroma kot pooblaščeni prostorski načrtovalec, če v predpisanem roku pristojnemu organu ZAPS ne sporoči podatkov, ki se vpisujejo v imenik ZAPS (prvi odstavek 127. člena);

 

–       ki ima v skladu s tem zakonom pridobljeno določeno vrsto licence, če v predpisanem roku pristojnemu organu ZAPS ne sporoči podatkov, ki so v zvezi s takšno licenco (drugi odstavek 127. člena);

 

–       ki ima sicer pridobljen status pooblaščenega arhitekta, pa opravlja poleg izdelovanja načrtov arhitekture tudi storitve, za katere nima opravljenega dopolnilnega strokovnega izpita v skladu z določbami 135. člena (1. točka prvega odstavka 129. člena);

 

–       ki ima sicer pridobljen status pooblaščenega krajinskega arhitekta, pa poleg izdelovanja načrtov krajinske arhitekture opravlja tudi storitve, za katere nima opravljenega dopolnilnega strokovnega izpita v skladu z določbami 135. člena (2. točka prvega odstavka 129. člena);

 

–       ki ima sicer pridobljeno licenco z označbo “A”, pa poleg samostojnega izdelovanja načrtov arhitekture, urbanističnega načrta, občinskih prostorskih načrtov in občinskih podrobnih prostorskih načrtov ter državnih prostorskih načrtov, opravlja tudi storitve, za katere nima opravljenega dopolnilnega strokovnega izpita v skladu z določbami 135. člena (1. točka prvega odstavka 130. člena);

 

–       ki ima sicer pridobljeno licenco z označbo “KA”, pa poleg samostojnega izdelovanja načrtov krajinske arhitekture, občinskih prostorskih načrtov in občinskih podrobnih prostorskih načrtov ter državnih prostorskih načrtov opravlja tudi storitve, za katere nima opravljenega dopolnilnega strokovnega izpita v skladu z določbami 135. člena (2. točka prvega odstavka 130. člena);

 

–       ki ima sicer pridobljeno licenco z označbo “P”, pa poleg samostojnega izdelovanja posameznih sestavin državnega strateškega prostorskega načrta in občinskega strateškega prostorskega načrta oziroma strateškega dela občinskega prostorskega načrta ter posameznih sestavin občinskega prostorskega načrta izdeluje tudi načrte iz 1. ali 2. točke prvega odstavka 130. člena ali storitve, za katere nima opravljenega dopolnilnega strokovnega izpita v skladu z določbami 135. člena (3. točka prvega odstavka 130. člena);

 

–       ki je bil izbrisan iz imenika ZAPS, pa sodeluje pri projektiranju kot odgovorni projektant oziroma sodeluje pri prostorskem načrtovanju kot odgovorni prostorski načrtovalec oziroma pri revidiranju kot odgovorni revident, ali pri gradnji kot odgovorni vodja del, ali odgovorni nadzornik (drugi odstavek 132. člena).

 

člen

(prekrški članov IZS)

 

Z globo od 200 do 1.200 eurov se za prekršek kaznuje posameznik:

 

–       ki po določbah tega zakona nastopa kot pooblaščeni inženir, če v predpisanem roku pristojnemu organu IZS ne sporoči spremembe podatkov, ki se vpisujejo v imenik IZS (prvi odstavek 127. člena);

 

–       ki ima sicer pridobljen status pooblaščenega inženirja, pa poleg izdelovanja načrtov, za kar ima ustrezno strokovno izobrazbo, opravlja tudi storitve, za katere nima opravljenega dopolnilnega strokovnega izpita v skladu z določbami 135. člena (3. točka prvega odstavka 129. člena);

 

–       ki ima sicer pridobljen status pooblaščenega inženirja in poleg izdelovanja načrtov, za kar ima ustrezno strokovno izobrazbo, opravlja tudi storitve, za katere ima opravljen dopolnilni strokovni izpit v skladu z določbami 135. člena, nastopa pa tudi kot pooblaščeni prostorski načrtovalec (drugi odstavek 130. člena);

 

–       ki po določbah tega zakona nastopa kot pooblaščeni inženir, če je bil izbrisan iz imenika IZS, pa sodeluje pri projektiranju kot odgovorni projektant ali pri revidiranju kot odgovorni revident, ali pri gradnji kot odgovorni vodja del ali odgovorni nadzornik (drugi odstavek 132. člena).

 

189.a člen

 

(prekrški tujih pravnih in fizičnih oseb, ki opravljajo storitve in dejavnosti v Republiki Sloveniji)

 

(1) Z globami, predpisanimi s tem zakonom zaradi neizpolnjevanja predpisanih pogojev za projektanta, revidenta, izvajalca in nadzornika, se kaznujejo tudi tuje pravne in fizične osebe, če ne izpolnjujejo pogojev, določenih v 34.a in 34.b členu tega zakona.

 

(2) Z globami, predpisanimi s tem zakonom zaradi neizpolnjevanja predpisanih pogojev za regulirane poklice po tem zakonu, se kaznujejo tudi fizične osebe, če ne izpolnjujejo pogojev, določenih v 34.č, 34.d in 34.e členu tega zakona.

 

PRIKAŽI PREČIŠČENE PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

 

Zakon o graditvi objektov – ZGO-1 (Uradni list RS, št. 110/02) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

 

»Sedmi del: PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

 

Dokončanje postopkov v teku

člen

(dokončanje postopkov za izdajo lokacijskih dovoljenj)

 

Postopki za izdajo lokacijskega dovoljenja, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo po določbah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86, Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93, 44/97, 9/2001-ZPPreb in 23/2002 – odločba US, v nadaljnjem besedilu: ZUN).

 

člen

(dokončanje postopkov za izdajo gradbenih dovoljenj)

 

(1) Postopki za izdajo gradbenega dovoljenja, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona ter postopki za izdajo gradbenega dovoljenja, ki so se začeli po uveljavitvi tega zakona in temeljijo v lokacijskih dovoljenjih, izdanih na podlagi ZUN, se končajo po določbah zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 34/84 in 29/86, Uradni list RS, št. 71/93-ZUN, 40/94-odločba US, 69/94-odločba US, 59/96, 45/99, 42/2000-odločba US, 52/2000-ZGPro in 52/2000, v nadaljnjem besedilu: ZGO).

 

(2) Postopki za izdajo enotnega dovoljenja za gradnjo iz 33.a člena ZGO, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo po določbah ZGO, s tem da je dovoljenje, izdano v takšnem postopku in dokončno enotno dovoljenje, ki ob uveljavitvi tega zakona še ni pravnomočno, v posledicah izenačeno z gradbenim dovoljenjem po tem zakonu.

 

(3) Postopki za izdajo enotnega dovoljenja iz 45.h člena ZUN, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo po določbah ZUN.

 

člen

(dokončanje postopkov za izdajo odločb o dovolitvi priglašenih del)

 

Postopki za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del, ki so bili uvedeni pred dnem uveljavitve tega zakona, se končajo po določbah ZUN.

 

člen

(dokončanje postopkov za zakoličenje objektov)

 

Zakoličenje objektov, ki se je začelo pred uveljavitvijo tega zakona, se dokonča in izvede po dosedanjih predpisih.

 

člen

(dokončanje postopkov za izdajo uporabnih dovoljenj)

 

Postopki za izdajo uporabnega dovoljenja, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo po določbah ZGO.

 

člen

(uskladitev rekonstrukcije javnih cest in železnic in z njimi povezanih pomožnih infrastrukturnih objektov s tem zakonom)

 

(1) Z dnem uveljavitve tega zakona se rekonstrukcija državne ceste po določbah 28. člena zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97 in 50/2002-odločba US) in rekonstrukcija železnice po določbah 20. člena zakona o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 85/2000) ter obnovitvena in druga vzdrževalna dela na državnih cestah oziroma železnicah, določena v navedenih zakonih ali na njuni podlagi izdanih podzakonskih predpisih, štejejo za vzdrževalna dela v javno korist.

 

(2) Določbe prejšnjega odstavka veljajo tudi za kategorizirane občinske ceste in tiste gozdne ceste, ki jih v skladu s predpisi o gozdovih lahko uporabljajo tudi drugi uporabniki.

 

(3) Ob delih iz prvega odstavka tega člena se lahko zgradijo tudi določeni pomožni infrastrukturni objekti, kot so cestne in železniške naprave, prostori in objekti za tehtanje in za nadzor na cesti oziroma železnici ter druge ureditve na cesti oziroma železnici v skladu s predpisi o javnih cestah oziroma železniškem prometu, za katerih izgradnjo so izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 3. člena tega zakona.

 

člen

(izjeme pri dokončanju postopkov v teku)

 

(1) Če v postopku za izdajo lokacijskega dovoljenja, gradbenega dovoljenja ali enotnega dovoljenja za gradnjo, ki se je začel pred uveljavitvijo tega zakona, o zadevi na prvi stopnji še ni bilo odločeno, se lahko takšen postopek nadaljuje kot postopek za izdajo gradbenega dovoljenja po določbah tega zakona, če investitor to sam zahteva in zahtevi priloži projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, izdelan v skladu z določbami tega zakona.

 

(2) Postopek za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del, začet po predpisih, ki so veljali pred uveljavitvijo tega zakona, se na zahtevo investitorja ustavi, če upravni organ, pristojen za gradbene zadeve, ki vodi postopek, ugotovi, da za takšen objekt oziroma dela po tem zakonu ni potrebno niti gradbeno dovoljenje niti pridobitev lokacijske informacije.

 

(3) V primerih iz prejšnjega odstavka, glede katerih je s tem zakonom predpisana pridobitev lokacijske informacije, pa se postopek iz prejšnjega odstavka ustavi le, če investitor svoji zahtevi priloži veljavno lokacijsko informacijo.

 

(4) Če v postopku za izdajo uporabnega dovoljenja, ki se je začel pred uveljavitvijo tega zakona, upravni organ, pristojen za gradbene zadeve, še ni imenoval komisije za tehnični pregled, se lahko takšen postopek na zahtevo investitorja nadaljuje po določbah tega zakona, če investitor zahtevi priloži projekt za obratovanje in vzdrževanje objekta, izdelan v skladu z določbami tega zakona.

 

(5) Če je bil pred uveljavitvijo tega zakona začet postopek za izdajo gradbenega dovoljenja za objekt iz tretjega odstavka 1. člena ZGO, se lahko takšen postopek na zahtevo investitorja nadaljuje po določbah tega zakona in izda uporabno dovoljenje po tem zakonu, če investitor takšni zahtevi priloži dokazilo o izpolnjevanju bistvenih zahtev iz drugega odstavka 101. člena tega zakona.

 

(6) Če je bil pred uveljavitvijo tega zakona začet postopek za izdajo uporabnega dovoljenja za stavbo, ki je bila zgrajena pred letom 1967, se takšen postopek na zahtevo stranke ustavi, če stranka zahtevi priloži dokazilo, da je bil objekt zgrajen pred letom 1967 in da je na predpisan način evidentiran v zemljiškem katastru.

 

člen

(uporabno dovoljenje po tem zakonu)

 

(1) Ne glede na določbe tega zakona, ki predpisujejo obveznost uporabnega dovoljenja, se šteje, da imajo uporabno dovoljenje po tem zakonu:

 

vse stavbe, ki so bile zgrajene pred 31. decembrom 1967 in poslovni prostori v njih, ki so z dnem uveljavitve tega zakona v uporabi, če se jim namembnost po navedenem datumu ni bistveno spremenila in so zemljišča, na katerih so zgrajene, z dnem uveljavitve tega zakona na predpisani način evidentirana v zemljiškem katastru,

objekti gospodarske javne infrastrukture, ki so bili zgrajeni pred 25. junijem 1991, če so z dnem uveljavitve tega zakona na predpisani način evidentirani v skladu z zakonom o katastru komunalnih naprav (Uradni list SRS, št. 26/74, 29/74 – popravek in 42/86, v nadaljnjem besedilu: ZKKN) in

vse enostanovanjske stavbe, ki so bile zgrajene na podlagi gradbenega dovoljenja in so z dnem uveljavitve tega zakona v uporabi ter na predpisan način evidentirane v zemljiškem katastru.

(2) Če objekti iz prejšnjega odstavka z dnem uveljavitve tega zakona še niso na predpisan način evidentirani, se šteje, da pridobijo uporabno dovoljenje, ko se na predpisan način evidentirajo v zemljiškem katastru oziroma katastru stavb.

 

(3) Določbe prvega odstavka tega člena veljajo tudi za posamezna stanovanja in poslovne prostore v etažni lastnini, ki so bila rekonstruirana na podlagi gradbenega dovoljenja, izdanega na podlagi dosedanjih predpisov ter za objekte, ki so se pred 9. novembrom 1996 lahko zgradili na podlagi priglasitve po 46. členu zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 34/84), če so v uporabi in se jim namembnost po tem datumu ni spremenila.

 

člen

(uporabno dovoljenje po tem zakonu za obrambno-zaščitne objekte)

 

Šteje se, da imajo objekti s področja obrambe, objekti s področja zaščite in reševanja ter objekti s področja notranjih zadev, ki so z zakonom ali predpisom, izdanim na podlagi zakona, določeni kot obrambno-zaščitni objekti in okoliši objektov posebnega pomena za obrambo, zaščito in notranje zadeve, uporabno dovoljenje po tem zakonu, če so z dnem uveljavitve tega zakona v uporabi in se jim namembnost po 25. juniju 1991 ni spremenila.

 

člen

(uskladitev uporabnega dovoljenja v gostinskih obratih s tem zakonom)

 

(1) Z dnem uveljavitve tega zakona se šteje, da se v zakonu o gostinstvu (Uradni list RS, št. 1/95, 29/95-ZPDF, 40/99 in 36/2000-ZPDZD) določbe 8. člena in 24.a člena nanašajo samo na gostinske obrate v novo zgrajenih stavbah, katerih prostori se rekonstruirajo, ali katerim se spreminja namembnost po določbah tega zakona.

 

(2) Začeti postopki za izdajo potrdila o obstoju uporabnega dovoljenja gostinskega obrata se ustavijo po uradni dolžnosti.

 

Dokončanje inšpekcijskih postopkov v teku

člen

(dokončanje inšpekcijskih postopkov)

 

(1) Inšpekcijski postopki, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo po predpisih, ki so veljali pred njegovo uveljavitvijo.

 

(2) Za nedovoljene gradnje, katerih investitorji oziroma lastniki so skladu z 11. členom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list RS, št. 18/93 in 47/93, v nadaljnjem besedilu: ZUN-ČG) vložili zahtevo za odlog prisilne izvršbe, se ne uporabljajo določbe 152., 153., 154. oziroma 155. člena tega zakona, če ni z 201. členom tega zakona določeno drugače.

 

člen

(izjeme in posebnosti pri inšpekcijskih postopkih)

 

(1) Če gradnje oziroma objekti iz drugega odstavka prejšnjega člena do uveljavitve tega zakona še nimajo v skladu z ZUN pridobljenega lokacijskega dovoljenja in v skladu z ZGO pridobljenega gradbenega dovoljenja oziroma nimajo pridobljenega enotnega dovoljenja za gradnjo, se gradbeni inšpekcijski ukrepi, ki jih določa ta zakon, začnejo uporabljati dve leti po dnevu uveljavitve tega zakona, če njihovi lastniki pri pristojnem gradbenem organu ne vložijo s tem zakonom predpisane zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja.

 

(2) Določba prejšnjega odstavka ne velja za primere nedovoljenih gradenj, ki nimajo v skladu z ZUN pridobljenega lokacijskega dovoljenja oziroma nimajo v skladu z ZGO pridobljenega gradbenega dovoljenja oziroma enotnega dovoljenja za gradnjo iz razloga, ker postopki za izdajo teh dovoljenj niso pravnomočno zaključeni.

 

(3) Če investitorji oziroma lastniki nedovoljenih gradenj oziroma objektov iz prejšnjega odstavka v roku iz prvega odstavka tega člena vložijo zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja v skladu z določbami tega zakona, se zanje ne uporabljajo določbe četrtega odstavka 17. člena ZUN-ČG.

 

(4) Določbe prvega odstavka tega člena ne veljajo za nedovoljene gradnje oziroma objekte, ki so na območjih, za katere prostorski izvedbeni akt iz 16. člena ZUN-ČG z dnem uveljavitve tega zakona še ni sprejet. Za takšne gradnje oziroma objekte se kot rok, v katerem morajo njihovi lastniki oziroma investitorji vložiti zahtevo za gradbeno dovoljenje, šteje dve leti po dnevu uveljavitve ustreznega izvedbenega prostorskega akta.

 

(5) Če v roku iz prvega odstavka tega člena oziroma prejšnjega odstavka investitor oziroma lastnik nedovoljene gradnje oziroma objekta ne vloži zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja po določbah tega zakona, se naslednji dan po preteku navedenega roka šteje, da prisilna izvršba po 11. členu ZUN-ČG ni več odložena, depozit iz 11. oziroma 14. člena ZUN-ČG pa se uporabi za plačilo izvršbe.

 

(6) Inšpekcijski ukrep iz prvega odstavka 153. člena tega zakona, ki se nanaša na uporabo objekta v nasprotju s pogoji gradbenega dovoljenja, se uporablja samo za objekte, zgrajene na podlagi gradbenega dovoljenja, izdanega po določbah tega zakona.

 

(7) Po 1. 1. 2005 se inšpekcijski ukrep iz prejšnjega odstavka uporablja tudi za objekte, ki so bili zgrajeni pred uveljavitvijo tega zakona in niso objekti iz 197. člena, če je bilo za njih z gradbenim dovoljenjem določeno, da se dovoli gradnja stanovanjske stavbe, uporabljajo pa se za opravljanje dejavnosti, oziroma je bilo za njih z gradbenim dovoljenjem določeno, da se dovoli gradnja stavbe s poslovnimi prostori, ki so namenjeni opravljanju takšne dejavnosti, ki nima vplivov na okolico, dejansko pa se v njih opravlja povsem drugačna dejavnost, ki po določbah tega zakona predstavlja spremembo namembnosti.

 

člen

(inšpekcijski postopki v zvezi s prepovedjo uporabe objekta)

 

(1) Inšpekcijski ukrep iz 3. točke prvega odstavka 150. člena tega zakona se z dnem uveljavitve tega zakona uporablja za objekte, ki so bili zgrajeni na podlagi gradbenega dovoljenja, izdanega po določbah tega zakona, ali na podlagi gradbenega dovoljenja oziroma enotnega dovoljenja za gradnjo, izdanega na podlagi ZGO.

 

(2) Inšpekcijski ukrep iz prejšnjega odstavka se ne izvrši, če lastnik objekta iz tretjega odstavka 1. člena ZGO, ki do uveljavitve tega zakona še ni bil odstranjen oziroma zanj ni bila vložena zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja v skladu s 43. členom ZGO, najpozneje v enem letu po izdanem inšpekcijskem ukrepu vloži zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja in takšno dovoljenje tudi pridobi.

 

Uskladitve pristojnosti

člen

(pristojna in resorna ministrstva po tem zakonu)

 

(1) Z dnem uveljavitve tega zakona je ministrstvo, pristojno za prostorske in gradbene zadeve, po določbah tega zakona Ministrstvo za okolje, prostor in energijo.

 

(2) Z dnem uveljavitve tega zakona so pristojna resorna ministrstva po določbah tega zakona tista ministrstva, določena z zakonom o državni upravi (Uradni list RS, št. 52/2002) oziroma predpisom, izdanim na podlagi njegovega 42. člena, v katerih delovno področje sodi določena vrsta objektov.

 

člen

(uskladitev izpolnjevanja pogojev za gradbenega inšpektorja)

 

(1) Urbanistični inšpektorji iz 71. člena ZUN, ki z dnem uveljavitve tega zakona izpolnjujejo v 144. členu tega zakona predpisane pogoje, nadaljujejo z delom kot gradbeni inšpektorji po določbah tega zakona.

 

(2) Urbanistični inšpektor, ki ne izpolnjuje pogojev iz 1. točke 144. člena tega zakona, nadaljuje z delom kot gradbeni inšpektor še tri leta po uveljavitvi tega zakona.

 

(3) Če po preteku roka iz prejšnjega odstavka določeni urbanistični inšpektor ne izpolnjuje pogojev iz 1. točke 144. člena tega zakona, lahko takšen inšpektor nadaljuje z delom kot gradbeni inšpektor samo, če ima najmanj visokošolsko izobrazbo gradbene ali druge ustrezne tehnične smeri z najmanj deset let delovnih izkušenj s področja opravljanja inšpekcijskega nadzorstva ter opravljen izpit iz poznavanja ZUP ali strokovni izpit za inšpektorja oziroma s takšnim izpitom izenačen preizkus znanja.

 

Uskladitev določb o prostorskih aktih in z njimi povezanih pogojev za začetek gradnje oziroma izvajanje del

člen

(uskladitev pogojev za gradnjo enostavnih objektov in pogojev za skrajšani postopek po tem zakonu)

 

(1) Do uveljavitve predpisa iz drugega odstavka 8. člena tega zakona se glede največje velikosti, načina gradnje in rabe enostavnih objektov, za katere po določbah tega zakona gradbeno dovoljenje ni potrebno, uporabljajo določbe občinskih predpisov, izdanih na podlagi drugega odstavka 51. člena ZUN, glede pogojev za njihove odmike od meje sosednjih zemljišč pa se šteje, da so izpolnjeni, če je enostavni objekt od meje sosednjih zemljišč oddaljen najmanj 1,50 metra oziroma če je od meje sosednjih zemljišč oddaljen manj kot 1,50 metra, če s tem soglaša lastnik sosednjega zemljišča, v primeru gradnje ograje pa, da je takšen odmik 0,50 metra od meje sosednjega zemljišča in če so izpolnjeni še naslednji pogoji:

 

da je pomožni objekt za lastne potrebe predviden na obstoječi gradbeni parceli;

da konstrukcija ograje ne posega v sosednje zemljišče;

da je začasni objekt predviden na obstoječi gradbeni parceli oziroma na zemljišču, na katerem se izvaja sezonska turistična ponudba, prireditev ali drug podoben kulturni, športni oziroma zabaven dogodek;

da je vadbeni objekt predviden na obstoječem športnem oziroma rekreacijskem vadišču, vojaškem vadišču ali vadišču za zaščito in reševanje;

da je pomožni infrastrukturni objekt predviden na zemljišču, ki ga predpisi o javni infrastrukturi ali o javnem cestnem, železniškem, letalskem, ladijskem, žičniškem oziroma telekomunikacijskem prometu opredeljujejo kot prometno telo, oziroma je sestavni del javne ceste ali železnice, urejenega smučišča, letališča, pristanišča oziroma energetskega ali telekomunikacijskega omrežja oziroma da je namenjen samo za posamezno stavbo;

da je pomožni kmetijsko-gozdarski oziroma ribiški objekt predviden na zemljišču, ki je neposredno namenjeno kmetijstvu, lovu, gozdarstvu ali ribištvu;

da je spominsko obeležje predvideno na obstoječi gradbeni parceli, oziroma če je obeležje spominska plošča in se jo pritrjuje na objekt, da z njeno pritrditvijo soglaša lastnik takšnega objekta, ali pa da se ga postavlja na pokopališču oziroma grobišču v skladu s pokopališkim redom.

(2) Določbe prvega odstavka 60. člena in prvega odstavka 62. člena tega zakona se pričnejo uporabljati za izdajo gradbenih dovoljenj, ko je za takšno območje, na katerem se naj bi izvajala gradnja, ki je predmet izdaje gradbenega dovoljenja, sprejet državni lokacijski načrt oziroma občinski lokacijski načrt po določbah zakona o urejanju prostora.

 

Druge uskladitve v zvezi z graditvijo objektov

člen

(pristojni soglasodajalci po tem zakonu)

 

(1) Z dnem uveljavitve tega zakona se ne glede na določbe v predpisih, ki določajo dajanje pogojev, mnenj, soglasij ali kako drugače imenovanih aktov za gradnjo določene vrste objektov, ki jih ti predpisi opredeljujejo oziroma ki po teh predpisih sodijo v pristojnost posameznih soglasodajalcev, za projektne pogoje in z njimi povezana soglasja k projektnim rešitvam po določbah tega zakona štejejo samo:

 

soglasje na podlagi 25. člena zakona o nadzoru državne meje (Uradni list RS, št. 87/2002) v primeru gradnje objektov ali njihove spremembe namembnosti na območju mejnega prehoda;

soglasje k spremembi zaščitne funkcije zgrajenih in opremljenih zaklonišč ter zaklonišč v gradnji na podlagi 11. člena uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96);

predhodno mnenje na podlagi 5. člena zakona o grobiščih in grobovih borcev (Uradni list SRS, št. 4/78) v primeru preurejanja grobov borcev;

predhodno soglasje na podlagi 4. člena zakona o zaznamovanju in vzdrževanju pokopališč in grobov pripadnikov zavezniških in tujih armad v Jugoslaviji (Uradni list SFRJ, št. 60/75) v primeru spreminjanja pokopališč in grobov pripadnikov zavezniških in drugih tujih armad;

dovoljenje na podlagi 27., 60. in 61. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) v primeru gradnje oziroma izvajanja del, s katerimi se posega v objekte, ki so varovani po predpisih o varstvu kulturne dediščine, v primeru arheološkega izkopavanja oziroma raziskovanja, ki utegne poškodovati arheološko najdišče in v primeru raziskav, ki predstavljajo poseg v dediščino ali spomenik ter kulturnovarstveni pogoji in soglasje na podlagi 45., 46. in 47. člena navedenega zakona za gradnje, ki lahko vplivajo na režim varstva, ohranjanja in vzdrževanja nepremične dediščine;

dovoljenje za poseg v naravo na podlagi 104. člena zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 56/99 in 31/2002-popravek) v primeru gradnje oziroma izvajanja del v naravi, ki lahko ogrozijo biotsko raznovrstnost, naravno vrednoto ali zavarovano območje ter naravovarstveno soglasje na podlagi 105. člena navedenega zakona za gradnjo, ki bi lahko ogrozila biotsko raznovrstnost, naravno vrednoto ali zavarovano območje;

soglasje Vlade Republike Slovenije na podlagi 14. člena zakona o Triglavskem narodnem parku (Uradni list SRS, št. 17/81, 18/81 – popr. in 42/86, Uradni list RS, št. 8/90-ZSDZ in 35/2001) v primeru gradnje oziroma izvajanja del na območjih, kjer so takšne gradnje oziroma dela prepovedani ter soglasje na podlagi 14. člena za gradnje za potrebe obrambe in zaščite na področju narodnega parka;

soglasje na podlagi 9. člena zakona o regijskem parku Škocjanske jame (Uradni list RS, št. 57/96 in 7/99) v primeru gradnje oziroma izvajanja del na območjih, kjer so takšne gradnje oziroma dela prepovedani ter soglasje na podlagi 12. člena navedenega zakona za gradnje na območju parka, ki se hkrati nahajajo na območju kulturnih spomenikov;

predhodno soglasje in predhodno mnenje na podlagi 7. člena zakona o kobilarni Lipica (Uradni list RS, št. 29/96) v primeru gradnje oziroma izvajanja del na območjih, koder so takšne gradnje oziroma dela prepovedani ter soglasje na podlagi 7. člena navedenega zakona za gradnje na zavarovanem območju;

predhodno mnenje na podlagi 4. člena zakona o določitvi zavarovanega območja za reko Sočo s pritoki (Uradni list SRS, št. 7/76, 8/76-popravek in 29/86) v primeru gradnje oziroma izvajanja del na območjih, koder so takšne gradnje oziroma dela prepovedani ter soglasje na podlagi 4. člena navedenega zakona za posamezne objekte širšega regionalnega pomena na zavarovanem območju;

soglasje Državnega zbora RS na podlagi 9. člena zakona o spominskem parku Trebče (Uradni list SRS, št. 1/81, 42/86, Uradni list RS, št. 8/90) v primeru gradnje oziroma izvajanja del na območjih, koder so takšne gradnje oziroma dela prepovedana;

dovoljenje na podlagi 17. in odločba na podlagi 24. člena zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 13/98 in 56/99) v primeru ograditve posameznih delov gozda in za potrebna varstvena dela v gozdu ter soglasje na podlagi 21. člena navedenega zakona za gradnje v gozdu in gozdnem prostoru ter za gradnje zunaj gozda, če je iz poročila o vplivih na okolje razvidno, da bi objekt ali posledice delovanja objekta negativno vplivali na gozdni ekosistem in funkcije gozdov;

soglasje na podlagi 12. člena zakona o naravnem rezervatu Škocjanski zatok (Uradni list RS, št. 20/98) v primeru gradnje oziroma izvajanja del na območjih, koder so takšne gradnje oziroma dela prepovedana;

soglasje oziroma dovoljenje na podlagi 34., 47., 48., 49., 50., 53., 54., 58., 59., 60., 67. in 68. člena zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97, 18/2002-odločba US in 50/2002-odločba US) v primeru gradnje oziroma izvajanja del v varovalnem cestnem pasu in del, ki lahko vplivajo na varnost cestnega prometa ter mnenje na podlagi 69. člena navedenega zakona za objekte in prostore za opravljanje dejavnosti, ki neposredno vplivajo na odvijanje prometa;

predhodno soglasje na podlagi 11. člena zakona o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 85/2000) v primeru gradnje oziroma izvajanja del v varovalnem progovnem pasu in del, ki lahko vplivajo na varnost železniškega prometa;

predhodno soglasje na podlagi 101., 112., 114. in 119. člena zakona o letalstvu (Uradni list RS, št. 18/2001) v primeru gradnje oziroma izvajanja del v varovalnem letališkem pasu in del, ki lahko vplivajo na varnost zračnega prometa;

soglasje na podlagi 64. člena pomorskega zakonika (Uradni list RS, št. 26/2001, 21/2002) v primeru gradnje oziroma izvajanja del, ki lahko vplivajo na varnost plovbe v obalnem morju ali v morju;

soglasje na podlagi 10. člena zakona o plovbi po celinskih vodah (Uradni list RS, št. 30/2002) v primeru gradnje oziroma izvajanja del, ki lahko vplivajo na varnost plovbe ob obali ali v celinski vodi

soglasje na podlagi 2. člena zakona o zdravstveni inšpekciji (Uradni list RS, št. 99/99 in 107/99-popravek) za vse nestanovanjske stavbe in druge objekte, ki so pod zdravstvenim nadzorstvom;

soglasje na podlagi 29. člena zakona o veterinarstvu (Uradni list RS, št. 33/2001) za objekte, ki so pod veterinarskim nadzorstvom;

soglasje na podlagi 17. člena zakona o živinoreji (Uradni list RS, št. 18/2002) za velike obrate, v katerih se dnevno redi 300 ali več glav živine;

soglasje na podlagi 9. člena zakona o krmi (Uradni list RS, št. 13/2002) za obrate, v katerih se proizvaja in skladišči krma, dodatki in premiksi;

soglasje na podlagi 68. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93 in 87/2001)) za vse objekte, razen za enostanovanjske stavbe in druge individualne objekte, ki se občasno uporabljajo za počitek ali oddih;

soglasje na podlagi 19. in 30. člena zakona o eksplozivnih snoveh, vnetljivih tekočinah, plinih ter o drugih nevarnih snoveh (Uradni list SRS, št. 18/77) za skladišča eksplozivnih snovi in za prenosna skladišča eksplozivnih snovi ter za objekte, v katerih se proizvajajo, predelujejo ali hranijo vnetljive tekočine in plini, za plinovode in naftovode;

soglasje na podlagi 28. člena zakona o obrambi (Uradni list RS, št. 82/94, 44/97, 87/97, 13/98 – odločba US, 33/2000 – odločba US, 87/2001, 47/2002 in 67/2002-popravek) za železniške proge in objekte na njih, za državne ceste in objekte na njih, za mednarodna letališča in telekomunikacijske in energetske povezave ter objekte širšega pomena z vidika upoštevanja obrambnih potreb;

soglasje na podlagi 130. člena carinskega zakona (Uradni list RS, št. 1/95, 28/95, 32/99, 40/99-popravek in 59/2002);

vodno soglasje na podlagi prvega odstavka 152. člena zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/2002) za gradnje na vodnem ali priobalnem zemljišče, ki so potrebne za izvajanje javne službe po navedenem zakonu ali za izvajanje vodne pravice, na varstvenih in ogroženih območjih, zaradi odvajanja odpadnih voda, kjer lahko pride do vpliva na podzemne vode ter za hidromelioracije in rudarjenje;

mnenje na podlagi 15. člena zakona o sladkovodnem ribištvu (Uradni list SRS, 25/76 in 42/86) za objekte, vezane na vodo ter za urejanje vodnih strug;

mnenje in soglasje na podlagi 96. člena zakona o rudarstvu (Uradni list RS, št. 56/99) za gradnjo v mejah pridobivalnega prostora;

soglasja na podlagi 97. in 98. člena zakona o letalstvu (Uradni list RS, št. 18/2001) za gradnjo letališča, letališke infrastrukture ter drugih objektov na območju izključne rabe letališča ter objektov v območju nadzorovane rabe letališča;

soglasje na podlagi 48. člena energetskega zakona (Uradni list RS, št. 79/99) za gradnje, ki zadevajo omrežja izvajalcev prenosne in distribucijske dejavnosti;

soglasje na podlagi 20. točke 10. člena zakona o carinski službi (Uradni list RS, št. 56/99 in 52/2002 – ZDU-1) za gradnjo, rekonstrukcijo ali adaptacijo objektov na območjih prostih carinskih oziroma ekonomskih con in na mejnih prehodih;

okoljevarstveno soglasje na podlagi 66. člena, predhodno soglasje o sevalni in jedrski varnosti na podlagi 67. člena, soglasje za gradnje, ki vplivajo na jedrsko varnost na podlagi 68. člena ter soglasje za gradnje, ki vplivajo na sevalno varnost na podlagi 69. člena zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (Uradni list RS, št. 67/2002);

določbe vseh podzakonskih predpisov in občinskih odlokov, izdanih na podlagi zgoraj navedenih zakonov, ki določajo, da državni organ, organ lokalne skupnosti ali nosilec javnega pooblastila daje pogoje, soglasja in mnenja za gradnjo določenega objekta na določeni lokaciji.

(2) Ne glede na določbe predpisov, naštetih v prejšnjem odstavku, se postopki izdaje soglasij, ki do uveljavitve tega zakona še niso bili začeti, končajo po določbah tega zakona kot postopki določitve projektnih pogojev in izdaje soglasij.

 

(3) Če je s prostorskim izvedbenim aktom iz 21. člena ZUN, ki se ga v skladu z zakonom, ki ureja prostor, po dnevu uveljavitve tega zakona še lahko uporablja kot podlago za izdajo gradbenih dovoljenj po določbah tega zakona, določeno, da kot soglasodajalci k dovoljenjem za gradnjo nastopajo določene pravne ali fizične osebe, ki jih določbe predpisov, navedenih v prvem odstavku tega člena, ne opredeljujejo kot pristojne soglasodajalce, se z dnem, ko se začne z uporabo tega zakona, v postopkih izdaje gradbenega dovoljenja takšne osebe štejejo samo kot stranski udeleženci in njihovo soglasje ni potrebno.

 

člen

(standard za izračunavanje površin in prostornin po tem zakonu)

 

Z dnem uveljavitve tega zakona je standard za izračunavanje površin in prostornin objektov iz četrtega odstavka 48. člena tega zakona standard SIST ISO 9836.

 

člen

(uskladitev predpisov o rudarstvu)

 

Z dnem uveljavitve tega zakona se za dovoljenje za poseg v prostor po določbah ZRud šteje lokacijska informacija, iz katere izhaja, da je na določenem zemljišču dopustno raziskovanje oziroma izkoriščanje določene vrste mineralne surovine.

 

člen

(uskladitve drugih predpisov s tem zakonom)

 

(1) Z dnem uveljavitve tega zakona se šteje, da v veljavnih zakonih in predpisih, izdanih na njihovi podlagi:

 

uporabljeni izrazi “dovoljenje za poseg v prostor”, “lokacijsko in gradbeno dovoljenje” in “enotno dovoljenje za gradnjo” pomenijo “gradbeno dovoljenje” po določbah tega zakona;

uporabljena izraza “poseg v prostor” in “izvedeni poseg v prostor” pomenita “objekt” po določbah tega zakona;

uporabljena izraza “izvedba posega v prostor” in “izvajanje posega v prostor” pomenita “gradnja” po določbah tega zakona;

uporabljena izraza “adaptacija” in “obnova” v različnih sklonih in slovničnih številih pomenita “investicijska vzdrževalna dela” po določbah tega zakona.

(2) Z dnem uveljavitve tega zakona se šteje, da v zakonu o gradbenih proizvodih (Uradni list RS, št. 52/2000) uporabljeni izraz “varovanje okolja” pomeni “zaščita okolice”.

 

(3) Z dnem uveljavitve tega zakona:

 

se v zakonu o telekomunikacijah (Uradni list RS, 30/2001) preneha z uporabo šestega odstavka 26. člena;

se v zakonu o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) v prvem odstavku 46. člena preneha z uporabo besedila “ali za priglasitev del”;

se v zakonu o popotresni obnovi in spodbujanju razvoja v Posočju (Uradni list RS, št. 45/98, 67/99, 110/99 in 59/2001) v tretjem odstavku 30. člena besedilo “sanacijska dela, za katera po zakonu zadostuje odločba o priglasitvi del” nadomesti z besedami “investicijska vzdrževalna dela”, preneha z uporabo 38. člena in v drugem odstavku 41. člena besedilo “odločbe o priglasitvi del” nadomesti z besedama “lokacijske informacije”;

se v zakonu o ekonomskih conah (Uradni list RS, št. 45/98 in 97/2001) v 25. členu preneha z uporabo besedila “lokacijskega dovoljenja, odločbe o dovolitvi priglasitve del in”.

se v zakonu o javnih cestah v naslovu 28. člena besedi “priglasitev rekonstrukcije” nadomestita z besedo “rekonstrukcija” in preneha z uporabo drugega stavka prvega odstavka 28. člena.

člen

(predpisane dajatve in prispevki po tem zakonu)

 

Z dnem uveljavitve tega zakona so predpisane dajatve in prispevki iz 5. točke prvega odstavka 66. člena tega zakona:

 

–       upravna taksa za izdajo gradbenega dovoljenja, odmerjena v skladu z zakonom o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/2000, 44/2000, 81/2000, 33/2001 – ZVet, 45/2001 – ZZVR-1 in 42/2002),

 

–       komunalni prispevek, odmerjen v skladu s prvim odstavkom 44. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97 in 67/2002-ZV-1, v nadaljnjem besedilu: ZSZ) oziroma komunalni prispevek, odmerjen v skladu s predpisi o urejanju prostora in

 

–       nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora, odmerjeno v skladu s tretjim odstavkom 76.a člena ZUN oziroma po določbah tega zakona.

 

Uskladitev predpisov o grajenem javnem dobru

člen

(opredelitev predpisov, ki urejajo grajeno javno dobro)

 

Z dnem uveljavitve tega zakona se šteje, da grajeno javno dobro, kot ga opredeljujejo določbe tega zakona, urejajo:

 

tiste sestavine prostorskih izvedbenih načrtov iz druge alinee 21. člena oziroma 27. do 32. člena ZUN in lokacijski načrti iz 45.a do 45.i člena ZUN, ki določajo javne površine in

naslednji zakoni ter na njihovi podlagi izdani izvršilni predpisi, ki se nanašajo na gospodarsko javno infrastrukturo in druge objekte v splošni rabi:

–  zakon o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97 in 18/2002),

 

–  zakon o železniškem prometu (Uradni list RS, št. 92/99, 11/2001, 33/2001 in 52/2002-ZDU-1),

 

–  pomorski zakonik (Uradni list RS, št. 26/2001 in 21/2002),

 

–  zakon o letalstvu (Uradni list RS, št. 18/2001),

 

–  zakon o vodah (Uradni list RS, št. 67/2002),

 

–  zakon o športu (Uradni list RS, št. 22/98 in 97/2001-ZSDP),

 

–  zakon o varstvu pred utopitvami (Uradni list RS, št. 44/2000)

 

–  zakon o varnosti na javnih smučiščih (Uradni list SRS, št. 16/77, 42/86 in 29/95-ZPDF) in

 

–  zakon o pokopališki in pogrebni dejavnosti (Uradni list SRS, št. 34/84 in Uradni list RS, št. 26/90).

 

člen

(grajeno javno dobro po zakonu)

 

(1) Šteje se, da ima zemljišče, na katerem je zgrajen objekt, ki se ga po določbah prejšnjega člena lahko šteje za grajeno javno dobro državnega pomena, pridobljen status grajenega javnega dobra državnega pomena, če je z dnem uveljavitve zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list RS, št. 44/97 in 59/2001, v nadaljnjem besedilu: ZLNDL) imela na njem pravico uporabe država ali če je z dnem uveljavitve tega zakona za takšno nepremičnino v zemljiški knjigi vpisano, da je splošno ljudsko premoženje ali družbena lastnina.

 

(2) Odločbo o ugotovitvi, da je določeno zemljišče in objekt, zgrajen na njem, grajeno javno dobro državnega pomena, po uradni dolžnosti izda tisto ministrstvo, v katerega delovno področje sodi takšen objekt, odločbo o ugotovitvi, da je določeno zemljišče in objekt, zgrajen na njem, grajeno javno dobro lokalnega pomena, pa po uradni dolžnosti izda pristojna občinska uprava.

 

(3) Odločba iz prejšnjega odstavka mora poleg sestavin, ki so z ZUP predpisane za pisno odločbo, v izreku vsebovati tudi navedbo številke parcele oziroma parcel in katastrske občine, na katere območju je zgrajen objekt oziroma del objekta, ki ima status grajenega javnega dobra.

 

člen

(ureditev neurejenega statusa grajenega javnega dobra)

 

(1) Zemljišča, na katerih so ob uveljavitvi tega zakona že zgrajeni objekti, ki se po določbah tega zakona lahko štejejo za grajeno javno dobro državnega ali lokalnega pomena, v zemljiški knjigi pa še niso vpisani kot javno dobro, v zemljiški knjigi pa tudi ni vpisano, da so zemljišča, na katerih so takšni objekti, splošno ljudsko premoženje ali družbena lastnina, pristojno sodišče v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti vpiše zaznambo o javnem dobru, ko prejme pravnomočno odločbo pristojnega resornega ministrstva o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra državnega pomena oziroma pristojne občinske uprave o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena.

 

(2) Odločbo iz prejšnjega odstavka izda pristojni upravni organ iz prejšnjega odstavka po uradni dolžnosti, ko prejme sklep Vlade Republike Slovenije oziroma pristojnega občinskega organa o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra državnega oziroma lokalnega pomena.

 

(3) Vlada Republike Slovenije oziroma pristojni občinski organ izda sklep iz prejšnjega odstavka na zahtevo, ki jo lahko vloži pristojni resorni minister oziroma župan. V takšni zahtevi mora biti navedena določba zakona oziroma predpisa, v katerem je podlaga, da lahko določena vrsta objekta oziroma njegovega dela pridobi status grajenega javnega dobra, priložiti pa se ji mora tudi ustrezen geodetski načrt s prikazom parcele, izdelan v skladu z geodetskimi predpisi in dokazilo, da ima predlagatelj pravico razpolagati z zemljiščem, ki naj bi skupaj z zgrajenim objektom na njem pridobilo status grajenega javnega dobra.

 

(4) Za dokazilo, da ima predlagatelj pravico razpolagati z zemljiščem, ki naj bi skupaj z zgrajenim objektom na njem pridobilo status grajenega javnega dobra, velja izpisek iz zemljiške knjige, iz katerega izhaja, da ima na takšni nepremičnini lastninsko ali kakšno drugo stvarno oziroma obligacijsko pravico, ki mu omogoča ustrezno razpolaganje s takšno nepremičnino.

 

(5) Šteje se, da ima predlagatelj na nepremičnini iz prejšnjega odstavka pravico razpolaganja:

 

–       če je imel z dnem uveljavitve ZLNDL na zemljiščih, na katerih je zgrajen objekt, ki naj bi pridobil status grajenega javnega dobra, pravico uporabe vpisano v zemljiško knjigo ali

 

–       če z dnem uveljavitve tega zakona razpolaga s pisnimi kupoprodajnimi ali menjalnimi pogodbami, pisnimi izjavami ali soglasji lastnikov zemljišč, na katerih je zgrajen objekt, ki naj bi pridobil status grajenega javnega dobra, da na svojem zemljišču dovolijo gradnjo in podobne izjave volje, overjene pri notarju ali

 

–       če zahtevi iz tretjega odstavka tega člena predloži pisne izjave lastnikov zemljišč, na katerih je zgrajen objekt, ki naj bi pridobil status grajenega javnega dobra, da se odpovedujejo lastninski pravici na njih, overjene pri notarju.

 

(6) Če predlagatelj ne razpolaga z dokazilom o pravici razpolaganja iz prejšnjega odstavka ali če se ugotovi, da je lastnik ali solastnik objekta oziroma dela objekta, ki naj bi pridobil status grajenega javnega dobra, posameznik ali oseba zasebnega prava, lahko Vlada Republike Slovenije oziroma pristojni občinski organ izda sklep iz drugega odstavka tega člena samo v primeru, da država oziroma občina takšno nepremičnino odkupi ali pa jo pridobi v last po postopkih o razlastitvi.

 

(7) Če je z dnem uveljavitve tega zakona določeni objekt gospodarske javne infrastrukture, ki se ga po določbah tega zakona lahko šteje za grajeno javno dobro, v uporabi, zemljiškoknjižni lastnik zemljišča, na katerem je takšen objekt zgrajen, pa je oseba iz prejšnjega odstavka, se z uporabo takšnega objekta ne more prenehati brez soglasja pravne ali fizične osebe, ki s pomočjo takšnega objekta opravlja gospodarsko javno službo.

 

člen

(dokončanje postopkov za pridobitev in odvzem statusa grajenega javnega dobra)

 

(1) Postopki za pridobitev statusa grajenega javnega dobra, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona na podlagi določb ZSZ, se končajo po dosedanjih predpisih.

 

(2) Na zahtevo predlagatelja se postopek za pridobitev statusa grajenega javnega dobra, ki je bil začet pred uveljavitvijo tega zakona, lahko konča po določbah tega zakona.

 

Uskladitev sedanjih predpisov o stavbnih zemljiščih

člen

(prenehanje z določanjem funkcionalnih zemljišč in dokončanje uvedenih postopkov za določitev funkcionalnega zemljišča)

 

(1) Postopki za določitev funkcionalnega zemljišča k obstoječim objektom, ki so bili začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo po določbah tretjega odstavka 46. člena ZUN s tem, da se odločba o določitvi funkcionalnega zemljišča šteje za odločbo o določitvi gradbene parcele.

 

(2) Na podlagi pravnomočne odločbe o določitvi gradbene parcele iz prejšnjega odstavka lahko lastnik objekta ali lastnik zemljišča naroči pri geodetskem podjetju elaborat parcelacije.

 

(3) Pristojna geodetska uprava na predlog lastnika objekta oziroma lastnika zemljišča, ki se mu je določila gradbena parcela, izda odločbo o parcelaciji, če v predlogu navede številko in datum izdaje odločbe iz prejšnjega odstavka ter priloži elaborat parcelacije, izdelan v skladu z geodetskimi predpisi.

 

člen

(določitev gradbenih parcel obstoječim objektom)

 

(1) Če obstoječi objekt, zgrajen na podlagi dosedanjih predpisov, še nima določene gradbene parcele, pred dnem uveljavitve tega zakona pa zahteva za določitev funkcionalnega zemljišča tudi še ni bila vložena, se na zahtevo njegovega lastnika gradbena parcela lahko določi v skladu z načrtom gradbenih parcel iz lokacijskega načrta oziroma v skladu s pogoji, ki jih v zvezi z velikostjo gradbenih parcel določa prostorski red. Zahteva za določitev gradbene parcele se vloži pri pristojnem upravnem organu za gradbene zadeve iz drugega odstavka 24. člena tega zakona.

 

(2) Zahtevi za določitev gradbene parcele mora biti priložen tisti del lokacijskega načrta, ki prikazuje načrt gradbenih parcel, kadar objekt stoji na območju, ki se ureja z lokacijskim načrtom oziroma predlog načrta gradbene parcele, kadar objekt stoji na območju, ki se ureja s prostorskim redom, ki ga na podlagi ustrezne lokacijske informacije lahko izdela posameznik, ki izpolnjuje pogoje za odgovornega prostorskega načrtovalca in izpisek iz zemljiške knjige.

 

(3) Če stoji objekt, kateremu se naj bi določila gradbena parcela, na območju, ki se ureja z lokacijskim načrtom in je predlagatelj lastnik zemljišča, na katerem naj bi se določila gradbena parcela, se odločba o določitvi gradbene parcele izda v skrajšanem ugotovitvenem postopku. Stranka v tem postopku je samo lastnik objekta.

 

(4) Če stoji objekt, kateremu naj bi se določila gradbena parcela, na območju, ki se ureja z lokacijskim načrtom in so lastniki zemljišč, na katerih naj bi se določila gradbena parcela, druge osebe, se odločba o določitvi gradbene parcele izda v posebnem ugotovitvenem postopku, stranke v tem postopku pa so poleg lastnika objekta tudi vsi lastniki zemljišč.

 

(5) Če se v postopku izdaje odločbe o določitvi gradbene parcele ugotovi, da predlagana gradbena parcela meji na zemljišče, ki po določbah tega zakona izpolnjuje pogoje za grajeno javno dobro, odločbe o določitvi gradbene parcele ni mogoče izdati pred izdajo odločbe pristojnega resornega ministrstva o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra državnega pomena oziroma pristojne občinske uprave o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena.

 

(6) Na podlagi pravnomočne odločbe o določitvi gradbene parcele, izdane po določilih tega člena, lahko lastnik objekta ali lastnik zemljišča, ki se mu je določila gradbena parcela, naroči pri geodetskem podjetju elaborat parcelacije ali elaborat pogodbene komasacije.

 

(7) Pristojna geodetska uprava izda odločbo o parcelaciji na predlog lastnika objekta ali zemljišča, ki se mu je določila gradbena parcela, če v predlogu navede številko in datum izdaje odločbe o določitvi gradbene parcele in predlogu priloži elaborat parcelacije, izdelan v skladu z geodetskimi predpisi. Po pridobitvi zemljišč in vpisu lastništva na novo nastalih parcelah v zemljiško knjigo, geodetska uprava po obvestilu lastnika objekta po uradni dolžnosti združi parcele.

 

(8) Za izvedbo pogodbene komasacije se uporabljajo določbe zakona o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (Uradni list RS, št. 52/2000 in 87/2002-SPZ), ki urejajo pogodbeno komasacijo, pri čemer pa za njeno uvedbo ni potrebno komasacijsko dovoljenje, temveč samo odločba o določitvi gradbene parcele, zahtevo za vpis mej, nastalih v postopku pogodbene komasacije, pa lahko vloži lastnik objekta.

 

člen

(preoblikovanje funkcionalnega zemljišča večstanovanjskih stavb oziroma stavb v etažni lastnini v eno ali več gradbenih parcel)

 

(1) V primeru stavbe v etažni lastnini se z dnem uveljavitve tega zakona šteje, da med skupne dele takšne stavbe spadajo zemljiške parcele ali njihovi deli, na katerih so imeli na dan uveljavitve ZLNDL pravico uporabe etažni lastniki, ne glede na to ali so bile te parcele odmerjene kot funkcionalno zemljišče ali ne. Takšne parcele ali njihovi deli se štejejo kot gradbena parcela takšne stavbe v etažni lastnini in je v solastnini vseh etažnih lastnikov.

 

(2) V vsakem primeru se šteje, da je skupni del stavbe v etažni lastnini tisti del zemljišča znotraj površine gradbene parcele, na katerem stoji stavba.

 

(3) Gradbena parcela večstanovanjske stavbe se določi po določbah prejšnjega člena. Predlog za določitev gradbene parcele in vlogo za parcelacijo ali vpis mej nastalih v postopku pogodbene komasacije, lahko vloži en ali več upravnikov večstanovanjskih stavb oziroma lastniki in etažni lastniki stavb, ki nimajo upravnika.

 

(4) V pogodbi o komasaciji, ki jo podpiše tudi pooblaščeni predstavnik občine, kjer se zemljišča nahajajo, se za vsako parcelo določi njenega lastnika.

 

(5) Stranke v postopku pogodbene komasacije so:

 

–       upravniki vseh večstanovanjskih stavb,

 

–       etažni lastniki stavb, ki nimajo upravnika,

 

–       lokalna skupnost, kjer se zemljišče nahaja,

 

–       zemljiškoknjižni lastniki parcel na komasacijskem območju ter

 

–       druge osebe, kadar je njihova udeležba potrebna za uspešno izvedbo pogodbene komasacije.

 

(6) V komasacijskem postopku se ob upoštevanju vseh razpoložljivih listin in dejanske rabe zemljišč najprej ugotovi, kakšen obseg zemljišča je bil pridobljen za gradnjo, nato pa se izvede nova parcelacija celotnega območja ob upoštevanju vseh listin in okoliščin tako, da je omogočena raba vseh stavb in da se ohrani funkcija vseh javnih površin.

 

člen

(odmera nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč v prehodnem obdobju)

 

(1) Določbe prve alinee prvega odstavka 56. člena ZSZ se uporabljajo samo za tista zazidana in nezazidana stavbna zemljišča, ki jih določa ta člen tega zakona.

 

(2) Za zazidana stavbna zemljišča po tem členu se z dnem, ko se začne uporabljati ta zakon, štejejo tista zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture. Če določena stavba gradbene parcele še nima določene, se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče.

 

(3) Za nezazidana stavbna zemljišča po tem členu se z dnem, ko se začne uporabljati ta zakon, štejejo tista zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave.

 

(4) Občine morajo odloke o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč uskladiti z določbami tega člena najpozneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

 

(5) Če občina v roku iz prejšnjega odstavka odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča ne uskladi z določbami tega člena, se po preteku roka iz prejšnjega odstavka začne z odmerjanjem nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča od tistih zazidanih in nezazidanih stavbnih zemljišč, ki jih določa ta člen, pri določanju višine nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča pa uporablja vrednost točke, določene z odlokom o nadomestilu za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča, sprejetim pred uveljavitvijo tega zakona, kot da bi bile na območju z nezazidanim stavbnim zemljiščem stavbe iz tretjega odstavka tega člena že zgrajene.

 

člen

(uporaba opredelitve stavbnega zemljišča v postopkih denacionalizacije)

 

Ne glede na določbe prejšnjega člena se v nedokončanih postopkih denacionalizacije oziroma postopkih vračanja podržavljenega premoženja glede določanja zazidanega stavbnega zemljišča uporabljajo določbe 2. člena ZSZ.

 

Uskladitev določb o pristojnih poklicnih zbornicah

člen

(pristojna poklicna zbornica po tem zakonu)

 

(1) Z dnem uveljavitve tega zakona je pristojna poklicna zbornica po določbah tega zakona inženirska zbornica, ustanovljena na podlagi 100.a člena zakona o graditvi objektov (v nadaljnjem besedilu: IZS/97), ki nadaljuje z delom do ustanovitve ZAPS in preoblikovanja IZS/97 v IZS. Šteje se, da je ZAPS ustanovljena in IZS/97 preoblikovana v IZS in da lahko obe poklicni zbornici opravljata naloge po določbah tega zakona, ko je sklenjen sporazum v skladu z drugim odstavkom 221. člena tega zakona.

 

(2) Do pričetka opravljanja nalog ZAPS in nalog IZS po določbah tega zakona opravlja naloge v skladu z določbami tega zakona na podlagi določb 76.a, 76.b, 76.c, 76.č, 76.d in 76.e člena ZGO, določb 99. člena zakona o rudarstvu in določb 3., 4., 5., 11. in 12. člena zakona o geodetski dejavnosti (Uradni list RS, št. 8/2000, v nadaljnjem besedilu: ZGeod) IZS/97.

 

(3) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka v zadevah, ki jih bo do začetka poslovanja ZAPS in IZS opravljala IZS/97 kot javna pooblastila po določbah tega zakona, opravlja Ministrstvo za okolje, prostor in energijo nadzor nad primernostjo in zakonitostjo njenega dela po določbah tega zakona.

 

člen

(pogoj za ustanovitev ZAPS in njeno izločitev iz IZS/97)

 

(1) ZAPS se ustanovi, ko na ustanovnem zboru večina prisotnih članov matične sekcije arhitektov, krajinskih arhitektov in urbanistov IZS/97 sprejme sklep o izločitvi te matične sekcije iz IZS/97 in ustanovi novo poklicno zbornico oziroma ZAPS.

 

(2) ZAPS se lahko izloči iz IZS/97 in začne opravljati naloge v skladu z določbami tega zakona, ko sklenejo med seboj predstavniki matične sekcije arhitektov, krajinskih arhitektov in urbanistov IZS/97 na eni strani in predstavniki matičnih sekcij gradbenih inženirjev, strojnih inženirjev, elektro inženirjev, inženirjev tehnologov, inženirjev rudarske in geotehnološke stroke in geodetskih inženirjev IZS/97 na drugi strani sporazum o razdružitvi.

 

(3) Sporazum o razdružitvi iz prejšnjega odstavka mora biti sklenjen in overjen pri notarju najpozneje v enem letu po uveljavitvi tega zakona. Stroške notarske overitve sporazuma nosi ZAPS.

 

člen

(posledice ustanovitve ZAPS)

 

(1) IZS/97 po izločitvi ZAPS nadaljuje z delom po določbah tega zakona kot IZS, svoj statut in druge akte pa uskladi z določbami tega zakona najpozneje v šestih mesecih po izločitvi ZAPS.

 

(2) Z izločitvijo ZAPS iz IZS/97 preidejo na ZAPS samo tisti deli premoženja IZS/97, ki so določeni v sporazumu o razdružitvi ter pravice in obveznosti IZS/97 v zvezi s tem premoženjem. ZAPS in IZS kot univerzalna pravna naslednika vstopata v vsa pravna razmerja v zvezi s tem premoženjem, katerih subjekt je bila IZS/97.

 

člen

(uskladitev z zakonom pri izvajanju strokovnih izpitov)

 

(1) Strokovni izpiti, za katere je kandidat vložil zahtevo za opravljanje izpita pri IZS/97 pred uveljavitvijo tega zakona, se opravljajo po dosedanjih predpisih.

 

(2) Do začetka poslovanja ZAPS in IZS se strokovni izpiti, za katere kandidat vloži zahtevo za opravljanje izpita pri IZS/97 po uveljavitvi tega zakona, opravljajo pri IZS/97.

 

Uskladitve določb o opravljanju dejavnosti in storitev

člen

(izjeme glede odgovornega prostorskega načrtovanja)

 

Ne glede na določbe o izpolnjevanju pogojev iz četrtega odstavka 131. člena tega zakona, ki morajo biti izpolnjeni, da se posamezniku lahko izda licenca z označbo “P”, se šteje, da ima pridobljeno takšno licenco in zato lahko samostojno opravlja storitve iz 3. točke prvega odstavka 130. člena tega zakona tudi posameznik, ki nima opravljenega strokovnega izpita s področja prostorskega načrtovanja, vendar samo, če z dnem uveljavitve tega zakona izpolnjuje naslednje pogoje:

 

da je pred uveljavitvijo tega zakona v Republiki Sloveniji končal univerzitetni študij ali da ima v Republiki Sloveniji nostrificirano diplomo univerzitetnega študija s področja tehnično-tehnoloških ved, z opravljenim magisterijem ali doktoratom s področja projektiranja ali prostorskega načrtovanja,

da je pred uveljavitvijo tega zakona imel po končanem študiju najmanj 20 let delovnih izkušenj na področju projektiranja oziroma prostorskega načrtovanja,

da ni bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje zoper premoženje oziroma gospodarstvo na kazen zapora več kot treh mesecev ali da mu ni bil izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica, razen če je veljavnost tega ukrepa že potekla in

da pred začetkom opravljanja storitev iz 3. točke prvega odstavka 130. člena tega zakona samostojno opravljanje dejavnosti prostorskega načrtovanja priglasi v skladu z davčnimi predpisi.

člen

(uskladitev ustanovitvenih in drugih aktov udeležencev pri graditvi objektov)

 

Pravne in fizične osebe, ki po določbah tega zakona nastopajo kot projektant, izvajalec, nadzornik in revident, morajo ustanovitvene in druge akte uskladiti z določbami tega zakona v enem letu po uveljavitvi tega zakona.

 

člen

(uskladitev določb o imenikih pooblaščenih inženirjev)

 

(1) Imenik pooblaščenih inženirjev po 26.c členu ZGO in posebni imenik odgovornih projektantov po tretjem odstavku 100.e člena ZGO se z dnem uveljavitve tega zakona štejeta kot imenik ZAPS in imenik IZS po določbah tega zakona.

 

(2) Postopki za vpis v imenik pooblaščenih inženirjev in posebni imenik odgovornih projektantov, ki so bili začeti pred uveljavitvijo tega zakona po določbah ZGO, se končajo po dosedanjih predpisih.

 

(3) Do ustanovitve ZAPS in IZS vzpostavi in vodi imenik ZAPS in imenik IZS pristojni organ IZS/97 po določbah tega zakona.

 

člen

(uskladitev določb o imeniku projektivnih in geodetskih podjetij)

 

(1) Z dnem uveljavitve zakona prenehajo obstajati identifikacijske številke, izdane na podlagi imenika projektivnih podjetij iz 26. člena ZGO in imenika geodetskih podjetij iz 4. člena ZGeoD.

 

(2) Postopki za vpis v imenik projektivnih podjetij in imenik geodetskih podjetij, ki so bili začeti pred uveljavitvijo tega zakona po določbah ZGO, se ustavijo po uradni dolžnosti.

 

člen

(uskladitev opravljanja projektantskih storitev z zakonom)

 

(1) Šteje se, da osebe, ki so z dnem uveljavitve tega zakona vpisane v imenik pooblaščenih inženirjev ali v posebni imenik odgovornih projektantov v skladu z določbami ZGO, izpolnjujejo pogoje za odgovornega projektanta po tem zakonu za tisto vrsto načrtov, v zvezi s katerimi so opravili posebni del strokovnega izpita.

 

(2) Šteje se, da oseba, na katero se glasi potrdilo o strokovnem izpitu za opravljanje projektantskih storitev s področja arhitekturne stroke, izpolnjuje pogoje za izdelovanje načrtov arhitekture.

 

(3) Šteje se, da oseba, na katero se glasi potrdilo o strokovnem izpitu za opravljanje projektantskih storitev s področja krajinsko arhitekturne stroke, izpolnjuje pogoje za izdelovanje načrtov krajinske arhitekture.

 

(4) Šteje se, da oseba, ki izpolnjuje pogoje za izdelovanje načrtov arhitekture ali načrtov krajinske arhitekture, izpolnjuje tudi pogoje za izdelovanje ustrezne prostorske dokumentacije.

 

(5) V primerih dvoma, za katero področje opravljanja inženirske storitve je bilo dano potrdilo o strokovnem izpitu, odloča minister, pristojen za prostorske in gradbene zadeve ter o tem izda sklep.

 

(6) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov tega člena se tudi šteje, da posameznik, ki je bil pred 9. novembrom 1996 imenovan za odgovornega projektanta v skladu s tretjim odstavkom 28. člena zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 34/84) ali je pred tem datumom kot poklic opravljal dejavnost projektiranja v skladu z 79. členom navedenega zakona, izpolnjuje pogoje za odgovornega projektanta po tem zakonu, če je pred dnem uveljavitve tega zakona, pri pristojni inženirski zbornici vložil zahtevo za vpis v posebni imenik odgovornih projektantov iz tretjega odstavka 100.e člena ZGO in se je v ta imenik tudi vpisala ter v roku petih let po vpisu opravila dopolnilni strokovni izpit za izdelovanje posameznih načrtov.

 

člen

(uskladitev opravljanja revizije projektne dokumentacije z zakonom)

 

Šteje se, da osebe, ki izpolnjujejo pogoje za odgovornega projektanta zahtevnih objektov po tem zakonu, lahko nastopajo kot odgovorni revidenti po tem zakonu še tri mesece po uveljavitvi pravilnika o programu in načinu opravljanja strokovnih izpitov pri poklicnih zbornicah.

 

člen

(uskladitev opravljanja vodenja del in strokovnega nadzorstva z zakonom)

 

(1) Šteje se, da osebe, ki so z dnem uveljavitve tega zakona vpisane v imenik pooblaščenih inženirjev v skladu z določbami ZGO in imajo opravljen strokovni izpit po sedanjih predpisih, izpolnjujejo pogoje za odgovornega vodjo del in odgovornega nadzornika nad vsemi vrstami gradenj.

 

(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko tehnik, ki je pred 9. novembrom 1996 izpolnjeval pogoje za strokovno vodstvo pri gradnji objektov občanov in civilnih pravnih oseb v skladu s 84. členom zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 34/84) in je opravil strokovni izpit pred uveljavitvijo navedenega zakona ter je imel 9. novembra 1996 najmanj dvajset let delovnih izkušenj, nastopa tudi kot odgovorni nadzornik in odgovorni vodja del pri zahtevnih gradnjah.

 

(3) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena lahko inženir z višjo univerzitetno izobrazbo, opravljenim strokovnim izpitom in najmanj petimi leti delovnih izkušenj pri gradnjah nastopa kot odgovorni nadzornik in odgovorni vodja del pri gradnjah manj zahtevnih in enostavnih objektov, če je pred 9. novembrom 1996 izpolnjeval pogoje za strokovno vodstvo pri gradnji objektov občanov in civilnih pravnih oseb v skladu z 51. členom zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 34/84).

 

Priznavanje diplom in drugih javnih listin o strokovni usposobljenosti

člen

(priznavanje diplom in javnih listin in druge posebnosti)

 

(1) Diplome in javne listine o opravljenih strokovnih izpitih, pridobljene na območju SFRJ do 25. junija 1991, so enakovredne diplomam in javnim listinam o opravljenih strokovnih izpitih, pridobljenih v Republiki Sloveniji.

 

(2) Potrdila o strokovnih izpitih, opravljenih po dosedanjih predpisih, veljajo v obsegu, za katerega so bila dana.

 

(3) Šteje se, da imajo pridobljeno univerzitetno izobrazbo, ki je pogoj za opravljanje inšpekcijskega nadzorstva ter pogoj za udeležence pri graditvi objektov po tem zakonu, tudi osebe, ki so uspešno zaključile univerzitetni študijski program po uveljavitvi zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 67/93, 39/95-odločba US, 18/98-odločba US, 35/98-odločba US, 99/99 in 64/2001) ali so uspešno zaključile ustrezen visokošolski program pred uveljavitvijo navedenega zakona.

 

člen

(dokazilo o pridobitvi poklicne kvalifikacije v državi EU)

 

Za dokazilo o tem, da ima posameznik iz petega odstavka 126. člena tega zakona v matični državi članici Evropske unije pravico nastopati kot odgovorni projektant oziroma arhitekt, se šteje potrdilo te države članice, da je njegova pridobljena kvalifikacija skladna z veljavno direktivo Evropske unije, ki ureja poklic arhitekta, navedeno dokazilo pa ne sme biti starejše od enega leta.

 

Obveznost izdaje izvršilnih predpisov

člen

(obveznost izdaje podzakonskih predpisov)

 

(1) Izvršilni predpisi, ki jih določa ta zakon, so:

 

uredba o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena, ki se jo izda na podlagi prvega odstavka 7. člena;

pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, ki se ga izda na podlagi drugega odstavka 8. člena;

pravilnik o obliki tehničnih smernic za projektiranje, gradnje in vzdrževanje objektov, ki se ga izda na podlagi prvega odstavka 12. člena;

pravilnik o zagotavljanju neoviranega dostopa, vstopa in uporabe vseh vrst objektov v javni rabi in večstanovanjskih stavb, ki se ga izda na podlagi 20. člena;

pravilnik o podrobnejši vsebini projektne in tehnične dokumentacije, o načinu njene izdelave in o vrstah načrtov, ki sestavljajo projektno dokumentacijo za posamezne vrste objektov, ki se ga izda na podlagi 40. člena;

pravilnik o pripravi in izvedbi javnih natečajev, ki se ga izda na podlagi drugega odstavka 43. člena;

pravilnik o obliki in vsebini obrazca za pripravo poročila o reviziji projektne dokumentacije, ki se ga izda na podlagi četrtega odstavka 53. člena;

pravilnik o načinu označitve in organizaciji ureditve gradbišča, o vsebini in načinu vodenja dnevnika o izvajanju del ter o načinu zagotavljanja sprotne kontrole gradbenih konstrukcij in drugih nosilnih elementov na gradbišču, ki se ga izda na podlagi četrtega odstavka 82. člena in tretjega odstavka 84. člena;

pravilnik o načinu izdelave in podrobnejši vsebini dokazila, da bo objekt pri uporabi in vzdrževanju izpolnjeval predpisane bistvene zahteve, ki se ga izda na podlagi drugega odstavka 92. člena;

pravilnik o kadrovskih, prostorskih in drugih pogojih, ki jih mora izpolnjevati poklicna zbornica, ki se ga izda na podlagi drugega odstavka 111. člena;

pravilnik o obliki in podrobnejši vsebini imenika poklicnih zbornic ter o načinu vpisovanja vanj, ki se ga izda na podlagi četrtega odstavka 123. člena;

pravilnik o programu in načinu opravljanja strokovnih izpitov pri poklicnih zbornicah, ki se ga izda na podlagi četrtega odstavka 133. člena;

uredba o kriterijih za izračunavanja višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora in o načinu njenega plačevanja, ki se jo izda na podlagi tretjega odstavka 157. člena.

(2) Izvršilni predpisi iz 1., 2., 3., 10. in 13. točke prejšnjega odstavka morajo biti izdani najpozneje v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.

 

(3) Izvršilni predpisi iz 4., 5., 6. in 7. točke prvega odstavka tega člena morajo biti izdani najpozneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

 

(4) Izvršilni predpisi iz 8., 9., 11. in 12. točke prvega odstavka tega člena morajo biti izdani najpozneje v devetih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

 

člen

(podaljšanje veljavnosti sedanjih izvršilnih predpisov)

 

(1) Do izdaje izvršilnih predpisov iz prejšnjega člena ostanejo v veljavi naslednji izvršilni predpisi, kolikor niso v nasprotju z določbami tega zakona:

 

navodilo o merilih za to, kaj se lahko šteje za objekte oziroma posege v prostor, za katere po zakonu ni potrebno lokacijsko dovoljenje in kaj se lahko šteje za pomožne objekte (Uradni list SRS, št. 27/85),

odlok o določitvi objektov in naprav ter drugih posegov v prostor, za katere daje lokacijsko dovoljenje za urejanje prostora pristojni republiški upravni organ (Uradni list SRS, št. 28/85 in Uradni list RS, št. 67/97),

pravilnik o podrobnejši vsebini projektne dokumentacije (Uradni list RS, št. 35/98, 48/98 – popravek, 64/99 in 41/2001),

pravilnik o vsebini in načinu vodenja dnevnika o izvajanju del ter o načinu označitve gradbišča (Uradni list RS, št. 35/98 in 41/2001),

pravilnik o merilih za določanje zahtevnih objektov po zakonu o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 35/98),

pravilnik o programu in načinu opravljanja strokovnih izpitov pri Inženirski zbornici Slovenije (Uradni list RS, št. 35/98 in 64/99),

pravilnik o obliki in vsebini enotnega žiga projektivnih podjetij (Uradni list RS, št. 39/98 in 68/2000)

pravilnik o zahtevah za projektiranje objektov brez grajenih ovir (Uradni list RS, št. 92/99),

uredba o kriterijih za izračunavanje višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora in o načinu njegovega plačila (Uradni list RS, št. 52/93 in 57/93),

odredba o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih (Uradni list SRS, št. 18/63) in

predpisi lokalnih skupnosti, izdani na podlagi drugega odstavka 51. člena ZUN oziroma odloki o določitvi pomožnih objektov, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje.

(2) Do uveljavitve izvršilnega predpisa iz 5. točke prvega odstavka prejšnjega člena se za projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja s predpisano vsebino po določbah tega zakona šteje projekt za pridobitev enotnega dovoljenja za gradnjo po določbah ZGO.

 

člen

(podaljšanje veljavnosti in izdajanje novih gradbenih predpisov)

 

(1) Kot gradbeni predpisi, izdani v skladu z določbami tega zakona, se z dnem uveljavitve tega zakona štejejo vsi gradbeni predpisi, ki so bili pred dnem uveljavitve tega zakona izdani na podlagi dosedanjih predpisov s področja graditve objektov.

 

(2) Z dnem uveljavitve tega zakona ostanejo v veljavi:

 

pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj (Uradni list RS, št. 45/2000 in 12/2002),

pravilnik o zvočni zaščiti stavb (Uradni list RS, št. 14/99),

pravilnik o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah (Uradni list RS, št. 42/2002),

pravilnik o prezračevanju in klimatizaciji stavb (Uradni list RS, št. 42/2002 in 105/2002) in

pravilnik o tehniških predpisih za obratovanje in vzdrževanje elektroenergetskih postrojev (Uradni list SFRJ, št. 19/68).

Prenehanje z uporabo

člen

(prenehanje z uporabo)

 

Z dnem uveljavitve tega zakona se prenehajo uporabljati:

 

uredba o začasnih normah in začasnih tehničnih predpisih v gradbeni stroki (Uradni list FLRJ št. 32/47),

odločba o začasnih tehničnih predpisih za obremenitev zgradb – (Uradni list FLRJ št. 61/48),

odločba o začasnih tehničnih predpisih za označbe iz gradbene mehanike (Uradni list FLRJ št. 7/49),

odločba o začasnih tehničnih predpisih za tipizacijo gradbenih bitumnov (Uradni list FLRJ, št. 66/49),

pravilnik o splošnih tehničnih predpisih za izdelovanje predmetov in konstrukcij z varjenjem (Uradni list FLRJ, št. 19/59),

pravilnik o začasnih tehničnih predpisih za gradnjo na seizmičnih območjih (Uradni list SFRJ št. 39/64),

pravilnik o tehničnih ukrepih in pogojih za graditev stanovanjskih objektov po sistemu modularne koordinacije mer (Uradni list SFRJ št. 26/69),

pravilnik o tehničnih ukrepih in pogojih za ogljikovodikove hidroizolacije streh in teras (Uradni list SFRJ, št. 26/69),

pravilnik o tehničnih ukrepih in pogojih za graditev objektov za obrambo pred poplavami (Uradni list SFRJ št. 2/70),

pravilnik o tehničnih ukrepih in pogojih za izvajanje raziskovalnih del pri graditvi velikih objektov (Uradni list SFRJ, št. 3/70),

pravilnik o tehničnih ukrepih in pogojih za izvajanje zidov stavb (Uradni list SFRJ, št. 17/70) in

pravilnik o tehničnih ukrepih in pogojih za graditev prostorov in naprav za zbiranje in odvažanje odpadnih snovi iz stanovanjskih hiš (Uradni list SFRJ, št. 28/70).

Prenehanje veljavnosti

člen

(prenehanje veljavnosti ZGO in posameznih določb ZSZ)

 

(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati ZGO.

 

(2) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehata veljati 4. in 5. člen ZSZ.

 

člen

(prenehanje odmere odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda)

 

(1) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati v zakonu o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 59/96, 31/98 – odločba US, 1/99, 54/2000-ZKme, 68/2000 – odločba US, 27/2002-odločba US, 58/2002-ZMR-1 in 67/2002, v nadaljnjem besedilu: ZKZ) določbe 3. poglavja (Odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda) oziroma členi 11, 12, 13, 14, 15 in 16 ter 112. člen prehodnih določb ZKZ.

 

(2) Postopki za odmero in plačilo odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč in gozda, začeti na podlagi 11., 12., 13. in 14. člena ZKZ, ki so bili uvedeni pred dnem uveljavitve tega zakona in do tega dne še niso pravnomočno končani, se ustavijo.

 

(3) Pri izdajah gradbenih dovoljenj oziroma enotnih dovoljenj za gradnjo, katerih postopki so bili začeti pred uveljavitvijo tega zakona in o katerih izdaji do tega dne še ni bilo odločeno pri pristojnem gradbenem organu prve stopnje, se ne uporabljajo določbe četrtega odstavka 14. člena ZKZ.

 

(4) Pooblaščeni investitor po določbah zakona o ureditvi določenih vprašanj v zvezi z graditvijo objektov na mejnih prehodih (Uradni list RS, št. 111/2001) ima pravico v dveh mesecih po uveljavitvi tega zakona zahtevati vrnitev odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč in gozdov v nominalnem znesku v višini, ki pripada proračunu Republike Slovenije, če je bila odmerjena in plačana v času do 31. 12. 2002.

 

Začetek veljavnosti

člen

(začetek veljavnosti)

 

Ta zakon se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati 1. januarja 2003, razen določb tretjega odstavka 125. člena, petega odstavka 126. člena in 232. člena tega zakona, ki začnejo veljati z dnem pridobitve polnopravnega članstva Republike Slovenije v Evropski uniji.«.

 

Zakon o varstvu okolja – ZVO-1 (Uradni list RS, št. 41/04) vsebuje naslednjo končno določbo:

 

»199. člen

 

(začetek veljavnosti zakona)

 

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

 

Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o varnosti v železniškem prometu – ZVZP-A (Uradni list 45/04) spreminja 195. člen zakona tako, da se glasi:

 

»195. člen

 

(uskladitev rekonstrukcije javnih cest in železnic in z njimi povezanih pomožnih infrastrukturnih objektov s tem zakonom)

 

(delno prenehal veljati)

 

(1) Z dnem uveljavitve tega zakona se rekonstrukcija državne ceste po določbah 28. člena zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97 in 50/2002-odločba US) in rekonstrukcija železnice po določbah 20. člena zakona o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 85/2000) ter obnovitvena in druga vzdrževalna dela na državnih cestah oziroma železnicah, določena v navedenih zakonih ali na njuni podlagi izdanih podzakonskih predpisih, štejejo za vzdrževalna dela v javno korist.

 

(2) Določbe prejšnjega odstavka veljajo tudi za kategorizirane občinske ceste in tiste gozdne ceste, ki jih v skladu s predpisi o gozdovih lahko uporabljajo tudi drugi uporabniki.

 

(3) Ob delih iz prvega odstavka tega člena se lahko zgradijo tudi določeni pomožni infrastrukturni objekti, kot so cestne in železniške naprave, prostori in objekti za tehtanje in za nadzor na cesti oziroma železnici ter druge ureditve na cesti oziroma železnici v skladu s predpisi o javnih cestah oziroma železniškem prometu, za katerih izgradnjo so izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 3. člena tega zakona.

 

ter vsebuje naslednjo končno določbo:

 

»KONČNA DOLOČBA

 

člen

(1) Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

 

(2) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati 195. člen Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02) v delu, ki se nanaša na železnice.«.

 

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o graditvi objektov – ZGO-1A (Uradni list RS, št. 47/04) spreminja 190. člen zakona tako, da se glasi:

 

»190. člen

 

(dokončanje postopkov za izdajo lokacijskih dovoljenj)

 

(1) Postopki za izdajo lokacijskega dovoljenja, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo po določbah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86, Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93, 44/97, 9/2001-ZPPreb in 23/2002 – odločba US, v nadaljnjem besedilu: ZUN).

 

(2) Organ, ki izda lokacijsko dovoljenje skladno s prejšnjim odstavkom, lahko na zahtevo stranke v času njegove veljavnosti podaljša njegovo veljavnost vsakokrat največ za eno leto, vendar skupaj največ za dve leti.

 

(3) V času veljavnosti lokacijskega dovoljenja se lokacijsko dovoljenje lahko tudi spremeni. Zahtevo za spremembo lokacijskega dovoljenja je treba pisno utemeljiti tako, da je iz nje razviden vpliv zahtevane spremembe na pogoje, ki so določeni v lokacijskem dovoljenju. Nova odločba, ki deloma nadomesti lokacijsko dovoljenje, se omeji na predlagane spremembe, če zaradi narave predlaganih sprememb ni potrebno izdati novega lokacijskega dovoljenja.

 

(4) Po določbah tega zakona se šteje, da lokacijsko dovoljenje preneha veljati, če v enem letu po njegovi pravnomočnosti ni v skladu z ZGO iz prvega odstavka 191. člena tega zakona vložena zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja, če je takšna zahteva pravnomočno zavrnjena, ali če sicer izdano gradbeno dovoljenje po zakonu preneha veljati.«;

 

spreminja 191. člen zakona tako, da se glasi:

 

»191. člen

 

(dokončanje postopkov za izdajo gradbenih dovoljenj)

 

(1) Postopki za izdajo gradbenega dovoljenja, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona ter postopki za izdajo gradbenega dovoljenja, ki so se začeli po uveljavitvi tega zakona in temeljijo v lokacijskih dovoljenjih, izdanih na podlagi ZUN, se končajo po določbah zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 34/84 in 29/86, Uradni list RS, št. 71/93-ZUN, 40/94-odločba US, 69/94-odločba US, 59/96, 45/99, 42/2000-odločba US, 52/2000-ZGPro in 52/2000, v nadaljnjem besedilu: ZGO).

 

(2) Postopki za izdajo enotnega dovoljenja za gradnjo iz 33.a člena ZGO, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo po določbah ZGO, s tem da je dovoljenje, izdano v takšnem postopku in dokončno enotno dovoljenje, ki ob uveljavitvi tega zakona še ni pravnomočno, v posledicah izenačeno z gradbenim dovoljenjem po tem zakonu.

 

(3) Postopki za izdajo enotnega dovoljenja iz 45.h člena ZUN, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo po določbah ZUN.

 

(4) Organ, ki izda gradbeno dovoljenje oziroma enotno dovoljenje za gradnjo skladno s prvim oziroma drugim odstavkom tega člena, lahko v času njegove veljavnosti na zahtevo stranke podaljša njegovo veljavnost, vendar največ za dve leti.

 

(5) V času veljavnosti gradbenega dovoljenja oziroma enotnega dovoljenja za gradnjo se takšno dovoljenje lahko tudi spremeni. V postopku izdaje takšnega dovoljenja se uporabljajo določbe 73. člena tega zakona.«;

 

spreminja 192. člen zakona tako, da se glasi:

 

»192. člen

 

(dokončanje postopkov za izdajo odločb o dovolitvi priglašenih del)

 

(1) Postopki za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del, ki so bili uvedeni pred dnem uveljavitve tega zakona, se končajo po določbah ZUN.

 

(2) Za postopke izdaje odločbe o dovolitvi priglašenih del, ki so v teku, se uporabljajo določbe občinskih predpisov, izdanih na podlagi 51. člena ZUN, ki so veljali v času pred uveljavitvijo predpisa iz drugega odstavka 8. člena tega zakona.«;

 

spreminja 197. člen zakona tako, da se glasi:

 

»197. člen

 

(uporabno dovoljenje po tem zakonu)

 

(1) Ne glede na določbe tega zakona, ki predpisujejo obveznost uporabnega dovoljenja, se šteje, da imajo uporabno dovoljenje po tem zakonu:

 

vse stavbe, ki so bile zgrajene pred 31. decembrom 1967 in poslovni prostori v njih, ki so z dnem uveljavitve tega zakona v uporabi, če se jim namembnost po navedenem datumu ni bistveno spremenila in so zemljišča, na katerih so zgrajene, z dnem uveljavitve tega zakona na predpisani način evidentirana v zemljiškem katastru,

objekti gospodarske javne infrastrukture, ki so bili zgrajeni pred 25. junijem 1991, če so z dnem uveljavitve tega zakona na predpisani način evidentirani v skladu z zakonom o katastru komunalnih naprav (Uradni list SRS, št. 26/74, 29/74 – popravek in 42/86, v nadaljnjem besedilu: ZKKN) in

vse enostanovanjske stavbe, ki so bile zgrajene na podlagi gradbenega dovoljenja in so z dnem uveljavitve tega zakona v uporabi ter na predpisan način evidentirane v zemljiškem katastru.

(2) Če objekti iz prejšnjega odstavka z dnem uveljavitve tega zakona še niso na predpisan način evidentirani, se šteje, da pridobijo uporabno dovoljenje, ko se na predpisan način evidentirajo v zemljiškem katastru oziroma katastru stavb.

 

(3) Določbe prvega odstavka tega člena veljajo tudi za posamezna stanovanja in poslovne prostore v etažni lastnini, ki so bila rekonstruirana na podlagi gradbenega dovoljenja, izdanega na podlagi dosedanjih predpisov ter za objekte, ki so se pred 9. novembrom 1996 lahko zgradili na podlagi priglasitve po 46. členu zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 34/84), če so v uporabi in se jim namembnost po tem datumu ni spremenila.

 

(4) Na zahtevo lastnika objekta iz prvega odstavka tega člena oziroma etažnega lastnika stanovanja oziroma poslovnega prostora ter lastnika objekta iz tretjega odstavka tega člena lahko pristojni upravni organ za gradbene zadeve izda potrdilo, da ima takšen objekt uporabno dovoljenje po samem zakonu, če so takšni zahtevi priložena dokazila, iz katerih izhaja, da so izpolnjeni pogoji, ki jih določajo določbe prvega oziroma drugega odstavka tega člena. Za takšna dokazila se lahko poleg potrdil in drugih listin, ki jih izdajajo pristojni državni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, štejejo tudi izjave izvedencev, prič in ogledi objektov iz prvega odstavka tega člena oziroma prostorov v njih, v skladu s predpisi, ki urejajo splošni upravni postopek.

 

(5) Potrdila iz prejšnjega odstavka izdaja krajevno pristojna upravna enota, razen če gre za objekt državnega pomena. Za objekte državnega pomena izdaja potrdila iz prejšnjega odstavka ministrstvo, pristojno za prostorske in gradbene zadeve.«;

 

spreminja 198. člen zakona tako, da se glasi:

 

»198. člen

 

(uporabno dovoljenje po tem zakonu za obrambno-zaščitne objekte)

 

(1) Šteje se, da imajo objekti s področja obrambe, objekti s področja zaščite in reševanja ter objekti s področja notranjih zadev, ki so z zakonom ali predpisom, izdanim na podlagi zakona, določeni kot obrambno-zaščitni objekti in okoliši objektov posebnega pomena za obrambo, zaščito in notranje zadeve, uporabno dovoljenje po tem zakonu, če so z dnem uveljavitve tega zakona v uporabi in se jim namembnost po 25. juniju 1991 ni spremenila.

 

(2) Na zahtevo lastnika objekta iz prejšnjega odstavka lahko ministrstvo, pristojno za prostorske in gradbene zadeve, izda potrdilo, da ima takšen objekt uporabno dovoljenje po samem zakonu, če so takšni zahtevi priložena dokazila, iz katerih izhaja, da so izpolnjeni pogoji, ki jih določajo določbe prejšnjega odstavka. Za takšna dokazila se lahko poleg potrdil in drugih listin, ki jih izdajajo pristojni državni organi, lahko pa tudi organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, štejejo tudi izjave izvedencev, prič in ogledi objektov iz prejšnjega odstavka, v skladu s predpisi, ki urejajo splošni upravni postopek.«;

 

dodaja 202.a člen, ki se glasi:

 

»202.a člen

 

(dokončanje postopkov za odmero nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora)

 

Začeti postopki za odmero nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostor, ki so se pred uveljavitvijo tega zakona začeli na podlagi 76.a člena ZUN in do uveljavitve tega zakona niso pravnomočno končani, se končajo po določbah 157. člena tega zakona.«;

 

spreminja 204. člen zakona tako, da se glasi:

 

»204. člen

 

(uskladitev izpolnjevanja pogojev za gradbenega inšpektorja)

 

(1) Urbanistični inšpektorji iz 71. člena ZUN, ki z dnem uveljavitve tega zakona izpolnjujejo v 144. členu tega zakona predpisane pogoje, nadaljujejo z delom kot gradbeni inšpektorji po določbah tega zakona.

 

(2) Urbanistični inšpektor, ki ne izpolnjuje pogojev iz 1. točke 144. člena tega zakona, nadaljuje z delom kot gradbeni inšpektor še sedem let po uveljavitvi tega zakona oziroma si mora v tem času pridobiti zahtevano strokovno izobrazbo.

 

(3) Urbanističnemu inšpektorju, ki si v roku iz prejšnjega odstavka ne pridobi zahtevane strokovne izobrazbe, preneha s potekom tega roka delovno razmerje v inšpektoratu ministrstva, pristojnega za prostorske in gradbene zadeve.

 

(4) Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena lahko urbanistični inšpektor, ki z dnem uveljavitve tega zakona ne izpolnjuje pogojev iz 1. točke 144. člena tega zakona, nadaljuje z delom kot gradbeni inšpektor tudi po preteku sedmih let po uveljavitvi tega zakona, čeprav si ni pridobil zahtevane izobrazbe, vendar samo, če je do uveljavitve tega zakona opravljal delo urbanističnega inšpektorja najmanj deset let, če je ob uveljavitvi tega zakona imel pridobljeno najmanj višjo strokovno izobrazbo gradbene ali druge ustrezne tehnične smeri in če je takšno izobrazbo pridobil pred uveljavitvijo Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 67/93, 39/95 – odločba US, 18/98 – odločba US, 35/98-odločba US, 99/99 in 64/01).

 

(5) Določbe drugega in tretjega odstavka tega člena se ne nanašajo na urbanističnega inšpektorja, ki ima na dan uveljavitve tega zakona višjo strokovno izobrazbo ter največ deset let delovne dobe do upokojitve.«;

 

dodaja 206.a člen, ki se glasi:

 

»206.a člen

 

(uskladitev določb o pristojnih soglasodajalcih)

 

(1) Projektne pogoje in soglasja k projektnim rešitvam s področja oskrbe s pitno vodo, odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in površinskih voda, ravnanja s komunalnimi odpadki, odlaganja ostankov komunalnih odpadkov, javne snage in čiščenja javnih površin, urejanja občinskih javnih prometnih površin, sistemskega zagotavljanja oskrbe s toploto in drugega opravljanja določene vrste gospodarske javne službe lokalnega pomena lahko namesto občine po njenem pooblastilu dajejo tudi izvajalci javnih služb.

 

(2) Če investitor skladno s prvim odstavkom 55. člena tega zakona v zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja za objekt z vplivi na okolje zahteva določitev smernic za izdelavo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja in takšni zahtevi priloži lokacijsko informacijo in idejni projekt, hkrati pa tudi zahteva določitev pogojev za pridobitev dovoljenja za poseg v okolje in izdajo okoljevarstvenega soglasja, se določitev pogojev za pridobitev dovoljenja za poseg v okolje iz 58. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 44/94 – odločba US, 1/96, 9/99 – odločba US, 56/99 – ZON, 22/2000 – ZJS in 67/02 – ZV-1, v nadaljnjem besedilu: ZVO) šteje za določitev projektnih pogojev, izdaja okoljevarstvenega soglasja iz 59. člena ZVO pa se šteje za izdano soglasje k projektnim rešitvam po določbah tega zakona.«;

 

spreminja 218. člen zakona tako, da se glasi:

 

»218. člen

 

(odmera nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč v prehodnem obdobju)

 

(1) Določbe prve alinee prvega odstavka 56. člena ZSZ se uporabljajo samo za tista zazidana in nezazidana stavbna zemljišča, ki jih določa ta člen tega zakona.

 

(2) Za zazidana stavbna zemljišča po tem členu se z dnem, ko se začne uporabljati ta zakon, štejejo tista zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture. Če določena stavba gradbene parcele še nima določene, se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče.

 

(3) Za nezazidana stavbna zemljišča po tem členu se z dnem, ko se začne uporabljati ta zakon, štejejo tista zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave.

 

(4) Občine morajo odloke o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč uskladiti z določbami tega člena najpozneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

 

(5) Podatke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki so v skladu z določbami drugega in tretjega odstavka tega člena in so podlaga za odmero nadomestila za leto 2003, mora občina v letu 2004 posredovati pristojnemu davčnemu organu najpozneje do 30. septembra 2004. Takšne podatke, ki so podlaga za odmero nadomestila za leto 2004 in naslednja leta, pa mora občina posredovati pristojnemu davčnemu organu najpozneje do 31. decembra tekočega leta.«;

 

dodaja 218.a člen, ki se glasi:

 

»218.a člen

 

(uskladitev določanja območij, na katerih se plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča)

 

(1) Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se od 1. 1. 2004 plačuje za zazidana in nezazidana stavbna zemljišča, ki so določena v drugem in tretjem odstavku 218. člena, na celotnem območju občine.

 

(2) V primeru nelegalne gradnje plačevanje nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča ne vpliva na njeno legalizacijo oziroma na izdajo in izvršitev inšpekcijskega ukrepa po določbah tega zakona.

 

(3) Obveznost plačevanja nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča preneha, ko se stavba oziroma del stavbe, ki je bil zgrajen brez gradbenega dovoljenja, odstrani in vzpostavi prejšnje stanje in ko investitor oziroma lastnik zemljišča, na katerem je stala takšna stavba oziroma del stavbe, to dejstvo sporoči občini, hkrati pa se uvede obveznost plačevanja nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča, če leži takšno zemljišče na območju, za katerega je občina določila, da se na njem plačuje takšno nadomestilo. Če pa se za stavbo oziroma del stavbe, ki je bil zgrajen brez gradbenega dovoljenja, pridobi gradbeno dovoljenje oziroma se takšna gradnja legalizira, se takšna gradnja ne šteje za novo gradnjo in se zato s plačevanjem nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča nadaljuje.«;

 

dodaja 218.b člen, ki se glasi:

 

»218.b člen

 

(uskladitev opredelitve zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča)

 

(1) Z dnem uveljavitve tega zakona se šteje:

 

–       da so z drugim odstavkom 218. člena tega zakona kot zazidana stavbna zemljišča določene tiste zemljiške parcele ali njihovi deli, na katerih je zgrajena oziroma se na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja gradi katera koli vrsta stavbe ali gradbeni inženirski objekt, ki ni objekt gospodarske javne infrastrukture, če so takšne parcele oziroma njihovi deli v skladu z določbami tega zakona določene kot gradbene parcele;

 

–       da so s tretjim odstavkom 218. člena tega zakona kot nezazidana stavbna zemljišča določene tiste zemljiške parcele, za katere je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja določene vrste objekta iz tretjega odstavka 218. člena tega zakona, če je za njih zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto in če ležijo znotraj območja, za katerega je občina z odlokom o nadomestilu določila, da se plačuje nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča.

 

(2) Če z dnem uveljavitve tega zakona zemljiške parcele iz prve alinee prejšnjega odstavka oziroma njihovi deli še niso določeni kot gradbene parcele, pridobijo takšne zemljiške parcele oziroma njihovi deli status zazidanega stavbnega zemljišča s pravnomočno odločbo o parcelaciji, izdano v skladu z določbami 215., 216. oziroma 217. člena tega zakona ali pa, ko postane gradbeno dovoljenje, izdano za objekt, ki naj bi se gradil na njej, dokončno.

 

(3) Do pravnomočnosti odločbe o parcelaciji oziroma dokončnosti gradbenega dovoljenja iz prejšnjega odstavka, se površina parcel iz prejšnjega odstavka, ko se od nje odšteje površina, na kateri stoji stavba ali gradbeni inženirski objekt, ki ni objekt gospodarske javne infrastrukture, pomnožena s faktorjem 1,5, šteje kot površina nezazidanega stavbnega zemljišča, vendar samo, če takšen preostali deli takšnih zemljiških parcel hkrati izpolnjujejo tudi pogoje iz druge alinee prvega odstavka tega člena.

 

(4) Šteje se, da je za zemljiške parcele iz druge alinee prvega odstavka tega člena zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto, če je za območje, na katerem ležijo, sprejet državni ali občinski lokacijski načrt. Če je za območje, na katerem ležijo zemljiške parcele iz druge alinee prvega odstavka tega člena, sprejet občinski prostorski red, se šteje, da je za njih zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov, če imajo takšne parcele urejen dostop do javnega cestnega omrežja, za njih pa je tudi možno izvesti priključke na javno vodovodno omrežje, javno elektroenergetsko omrežje in javno kanalizacijsko omrežje, kolikor ni dovoljena gradnja greznic oziroma malih čistilnih naprav.

 

(5) Ne glede na določbe druge alinee prvega odstavka tega člena se štejejo za nezazidano stavbno zemljišče tudi zemljiške parcele, za katere je z lokacijskim načrtom določeno, da so namenjene za površinsko izkoriščanje mineralnih surovin:

 

če je z lokacijskim načrtom določeno, da se po opustitvi izkoriščanja na njih izvede sanacija tako, da se namenijo za gradnjo;

če je za takšno izkoriščanje na njih že podeljena koncesija, vendar se z izkoriščanjem na njih še ni začelo;

če se je z izkoriščanjem na njih že prenehalo in je z lokacijskim načrtom določeno, da se po opustitvi izkoriščanja izvede sanacija tako, da se vzpostavi prejšnje stanje oziroma da se na njih uredijo kmetijska zemljišča ali gozd, takšna sanacija pa še ni izvedena.«;

dodaja 218.c člen, ki se glasi:

 

»218.c člen

 

(uskladitev pridobivanja podatkov za odmero nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča)

 

(1) Občina za namene nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča brezplačno pridobi podatke katastra stavb. Občina mora v namene nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča uporabiti podatke, ki so vpisani v kataster stavb kot katastrski ali registrski podatki v skladu predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin. Občina za namene nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča lahko uporabi tudi podatke katastra stavb, ki so prevzeti iz drugih evidenc. Podatke o površini zemljiških parcel, ki so vključene v območja, za katera je občina določila, da se na njih plačuje nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča, pa pridobi občina tudi brezplačno iz uradnih evidenc o zemljiškem katastru. Če fundus stavbe ni evidentiran v zemljiškem katastru kot samostojna zemljiška parcela ali del parcele, se za takšen fundus šteje tloris stavbe iz katastra stavb.

 

(2) Občina obvesti lastnike stavb in delov stavb o podatkih, ki še niso vpisani v kataster stavb kot katastrski ali registrski podatki, ter z njimi povezanih gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture (v nadaljnjem besedilu: zavezanci za plačilo nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča) o podatkih za odmero nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča, ki jih pridobi na način, kot to določa prejšnji odstavek, z javnim naznanilom. Javno naznanilo, ki se ga objavi na krajevno običajen način, mora vsebovati navedbo, da se razgrinjajo podatki za odmero nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča, kje in kdaj so takšni podatki na vpogled ter jih seznanijo z možnostmi dajanja pripomb.

 

(3) Če se zavezanec za plačilo nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča s podatki občine ne strinja, mora v roku enega meseca, od javnega naznanila, predlagati vpis novih podatkov ali predlagati vpis sprememb podatkov katastra stavb pri pristojni geodetski upravi v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin.

 

(4) Če zavezanec za plačilo nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča ne predlaga vpisa novih ali spremenjenih podatkov v skladu z določili prejšnjega odstavka, se šteje, da so podatki občine pravilni.

 

(5) Občina, ki je, v skladu z drugim odstavkom tega člena, obvestila zavezance za plačilo nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča o podatkih za odmero nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča, po dveh mesecih od javnega naznanila, za namene odmere nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč, ponovno brezplačno pridobi podatke katastra stavb.

 

(6) Po vzpostavitvi katastra stavb na način, ki ga določajo predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin, ministrstvo, pristojno za geodetske zadeve, obvesti lastnike stavb in delov stavb o vpisu tistih podatkov v kataster stavb, ki so prevzeti iz drugih evidenc, če stavbe in deli stavb do tedaj niso vpisani v kataster stavb. Za ta namen ministrstvo, pristojno za geodetske zadeve, brezplačno pridobi podatke občin, ki so namenjeni za odmero nadomestil za uporabo stavbnih zemljišč. V primeru nestrinjanja z vpisanimi podatki so dolžni lastniki stavb in delov stavb v roku 30 dni od prejema obvestila prijaviti spremembe v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin.

 

(7) Določbe prejšnjega odstavka se uporabljajo tudi po vzpostavitvi drugih evidenc po predpisih, ki urejajo evidentiranje nepremičnin in se nanašajo na gradbene inženirske objekte.«;

 

dodaja 218.č člen, ki se glasi:

 

»218.č člen

 

(uskladitev pridobivanja podatkov za odmero nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča)

 

(1) Občina za namene odmere nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča pridobi iz lastnih evidenc podatke o namenski rabi prostora, določene z veljavnimi prostorskimi sestavinami občinskega dolgoročnega plana za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in občinskega srednjeročnega družbenega plana za obdobje od leta 1986 do leta 1990 oziroma občinskim prostorskim planom in veljavnimi izvedbenimi prostorskimi akti. Podatke o površini zemljiških parcel, ki so vključene v območja, za katera je občina določila, da se na njih plačuje nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča, pridobi občina brezplačno iz uradnih evidenc zemljiškega katastra. Podatke o nezazidanih stavbnih zemljiščih, za katere je določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave, pridobi občina iz veljavnih občinskih in državnih izvedbenih prostorskih aktov.

 

(2) Občina obvesti lastnike zemljiških parcel, ki se po določbah tega zakona štejejo za nezazidano stavbno zemljišče (v nadaljnjem besedilu: zavezanci za plačilo nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča) o podatkih za odmero nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča, ki jih pridobi na način, kot to določa prejšnji odstavek, z javnim naznanilom, ki se ga lahko objavi hkrati z javnim naznanilom iz drugega odstavka prejšnjega člena in mora vsebovati tudi enake sestavine in tudi rok, v katerem lahko podajo pripombe zavezanci za plačilo nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča in ki tudi ne sme biti krajši od osem dni po objavi javnega naznanila.

 

(3) Če se zavezanec za plačilo nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča s podatki občine ne strinja, mora v roku 30 dni, od javnega naznanila, predlagati vpis novih podatkov ali predlagati vpis sprememb podatkov iz prvega odstavka tega člena pri občinskem upravnem organu, pristojnem za urejanje prostora, v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin.

 

(4) Če zavezanec za plačilo nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča ne predlaga vpisa novih ali spremenjenih podatkov v skladu z določili prejšnjega odstavka, se šteje, da so podatki občine pravilni.

 

(5) Občina, ki je v skladu z drugim odstavkom tega člena, obvestila zavezance za plačilo nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča, o podatkih za odmero nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča, po dveh mesecih od javnega naznanila, za namene odmere nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč, ponovno brezplačno pridobi podatke zemljiškega katastra in če je potrebno, tudi katastra stavb.

 

(6) Po vzpostavitvi sistema zbirk podatkov na način, ki ga določajo predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin, ministrstvo, pristojno za prostorske zadeve, obvesti lastnike zemljiških parcel o vpisu tistih podatkov v sistem zbirk prostorskih podatkov, ki so prevzeti iz drugih evidenc, če takšna zemljišča do tedaj niso vpisana v zbirko pravnih režimov. V primeru nestrinjanja z vpisanimi podatki so dolžni lastniki zemljiških parcel v roku 30 dni od prejema obvestila prijaviti spremembe v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin.«;

 

dodaja 218.d člen, ki se glasi:

 

»218.d člen

 

(uskladitev predpisov, ki so namenjeni za pridobivanje podatkov za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča)

 

(1) Za predpise, ki urejajo evidentiranje nepremičnin in so namenjeni pridobivanju podatkov za odmero nadomestila, se po 1. januarju 2003 štejejo Zakon o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (Uradni list RS, št. 52/2000 in 87/02 – SPZ) in Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1, v nadaljnjem besedilu: ZUreP-1) ter tisti izvršilni predpisi, izdani na njuni podlagi, s katerimi se ureja vpisovanje v zemljiški kataster, kataster stavb in kataster gospodarske javne infrastrukture, vsebina in način vodenja sistema zbirk prostorskih podatkov, o povezljivosti teh podatkov in o pogojih za računalniški dostop do zbirk podatkov ter o izdajanju podatkov iz njih.

 

(2) V primeru, da izvršilni predpisi iz prejšnjega odstavka še niso izdani, se do njihove izdaje uporabljajo izvršilni predpisi v skladu z določbami 190. člena ZUreP-1, kolikor niso v nasprotju z določbami tega zakona.

 

(3) Če za določeno območje še ni uveljavljen izvedbeni prostorski akt, pripravljen in sprejet v skladu z ZUreP-1, se za izvedbene prostorske akte po določbah tega zakona štejejo:

 

za državni lokacijski načrt: prostorski izvedbeni načrt iz 41. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86, Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93, 44/97, 9/01 – ZPPreb in 23/02 – odločba US, v nadaljnjem besedilu: ZUN), lokacijski načrt iz 45.a do 45.i člena ZUN, lokacijski načrt iz 2. poglavja zakona o ureditvi določenih vprašanj v zvezi z graditvijo objektov na mejnih prehodih (Uradni list RS, št. 111/01 in 110/02 – ZGO-1) in lokacijski načrt iz 22. člena zakona o ukrepih za odpravo posledic določenih zemeljskih plazov večjega obsega iz let 2000 in 2001 (Uradni list RS, št. 21/02);

za občinski lokacijski načrt: prostorski izvedbeni načrt iz druge alinee 21. člena oziroma od 27. do vključno 32. člena ZUN ter zazidalni načrt iz drugega odstavka 82. člena ZUN;

za občinski prostorski red: prostorske sestavine občinskega dolgoročnega plana za obdobje od leta 1996 do leta 2000 in občinskega srednjeročnega družbenega plana za obdobje od leta 1986 do leta 1990, sprejete na podlagi Zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84 in 15/89) in Zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90 in 85/00), skupaj s prostorskimi ureditvenimi pogoji iz prve alinee 21. člena oziroma 25. in 26. člena ZUN ter prostorski ureditveni pogoji iz prehodne določbe 16. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list RS, št. 18/93 in 47/93).

(4) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se prostorski izvedbeni načrti oziroma lokacijski načrti iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka ne morejo uporabljati pri izvajanju določb prvega odstavka 60. člena in določb prvega odstavka 62. člena tega zakona.«;

 

ter vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

 

»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

 

člen

(uskladitev določb o pristojnih poklicnih zbornicah)

 

Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije in Inženirska zbornica Slovenije, ustanovljeni na podlagi Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02, v nadaljnjem besedilu: ZGO-1), morata statut in druge akte uskladiti z določbami tega zakona najpozneje v treh mesecih po njegovi uveljavitvi.

 

člen

(dokončanje postopkov za izdajo uporabnih dovoljenj)

 

Začeti postopki za izdajo uporabnega dovoljenja, ki do uveljavitve tega zakona niso pravnomočno končani, se končajo po določbah ZGO, če so bili začeti pred uveljavitvijo ZGO-1, in po določbah ZGO-1, če so bili začeti pred uveljavitvijo tega zakona.

 

člen

(začetek veljavnosti)

 

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, razen določb 15. in 16. člena tega zakona, ki začnejo veljati z dnem pristopa Republike Slovenije k Evropski uniji.«.

 

Odločba o ugotovitvi, da je prvi odstavek 238. člena Zakona o graditvi objektov v neskladju z Ustavo (Uradni list RS, št. 62/04), določa:

 

»1. Prvi odstavek 238. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02) je v neskladju z Ustavo.

 

Zakonodajalec je dolžan ugotovljeno neskladje odpraviti v roku enega leta od objave odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.

Do odprave ugotovljenega neskladja je dolžna država lokalnim skupnostim z območij, na katerih so avtoceste načrtovane z lokacijskimi načrti, sprejetimi pred uveljavitvijo prvega odstavka 238. člena Zakona o graditvi objektov, zagotavljati odškodnino zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč in gozdov po takrat veljavnih predpisih.«.

Popravek Uradnega prečiščenega besedila Zakona o graditvi objektov – ZGO-1-UPB1 (Uradni list RS, št. 14/05) spreminja 206. člen zakona tako, da se glasi:

 

»206. člen

 

(pristojni soglasodajalci po tem zakonu)

 

(1) Z dnem uveljavitve tega zakona se ne glede na določbe v predpisih, ki določajo dajanje pogojev, mnenj, soglasij ali kako drugače imenovanih aktov za gradnjo določene vrste objektov, ki jih ti predpisi opredeljujejo oziroma ki po teh predpisih sodijo v pristojnost posameznih soglasodajalcev, za projektne pogoje in z njimi povezana soglasja k projektnim rešitvam po določbah tega zakona štejejo samo:

 

soglasje na podlagi 25. člena zakona o nadzoru državne meje (Uradni list RS, št. 87/2002) v primeru gradnje objektov ali njihove spremembe namembnosti na območju mejnega prehoda;

soglasje k spremembi zaščitne funkcije zgrajenih in opremljenih zaklonišč ter zaklonišč v gradnji na podlagi 11. člena uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96);

predhodno mnenje na podlagi 5. člena zakona o grobiščih in grobovih borcev (Uradni list SRS, št. 4/78) v primeru preurejanja grobov borcev;

predhodno soglasje na podlagi 4. člena zakona o zaznamovanju in vzdrževanju pokopališč in grobov pripadnikov zavezniških in tujih armad v Jugoslaviji (Uradni list SFRJ, št. 60/75) v primeru spreminjanja pokopališč in grobov pripadnikov zavezniških in drugih tujih armad;

dovoljenje na podlagi 27., 60. in 61. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) v primeru gradnje oziroma izvajanja del, s katerimi se posega v objekte, ki so varovani po predpisih o varstvu kulturne dediščine, v primeru arheološkega izkopavanja oziroma raziskovanja, ki utegne poškodovati arheološko najdišče in v primeru raziskav, ki predstavljajo poseg v dediščino ali spomenik ter kulturnovarstveni pogoji in soglasje na podlagi 45., 46. in 47. člena navedenega zakona za gradnje, ki lahko vplivajo na režim varstva, ohranjanja in vzdrževanja nepremične dediščine;

dovoljenje za poseg v naravo na podlagi 104. člena zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 56/99 in 31/2002-popravek) v primeru gradnje oziroma izvajanja del v naravi, ki lahko ogrozijo biotsko raznovrstnost, naravno vrednoto ali zavarovano območje ter naravovarstveno soglasje na podlagi 105. člena navedenega zakona za gradnjo, ki bi lahko ogrozila biotsko raznovrstnost, naravno vrednoto ali zavarovano območje;

soglasje Vlade Republike Slovenije na podlagi 14. člena zakona o Triglavskem narodnem parku (Uradni list SRS, št. 17/81, 18/81 – popr. in 42/86, Uradni list RS, št. 8/90-ZSDZ in 35/2001) v primeru gradnje oziroma izvajanja del na območjih, kjer so takšne gradnje oziroma dela prepovedani ter soglasje na podlagi 14. člena za gradnje za potrebe obrambe in zaščite na področju narodnega parka;

soglasje na podlagi 9. člena zakona o regijskem parku Škocjanske jame (Uradni list RS, št. 57/96 in 7/99) v primeru gradnje oziroma izvajanja del na območjih, kjer so takšne gradnje oziroma dela prepovedani ter soglasje na podlagi 12. člena navedenega zakona za gradnje na območju parka, ki se hkrati nahajajo na območju kulturnih spomenikov;

predhodno soglasje in predhodno mnenje na podlagi 7. člena zakona o kobilarni Lipica (Uradni list RS, št. 29/96) v primeru gradnje oziroma izvajanja del na območjih, koder so takšne gradnje oziroma dela prepovedani ter soglasje na podlagi 7. člena navedenega zakona za gradnje na zavarovanem območju;

predhodno mnenje na podlagi 4. člena zakona o določitvi zavarovanega območja za reko Sočo s pritoki (Uradni list SRS, št. 7/76, 8/76-popravek in 29/86) v primeru gradnje oziroma izvajanja del na območjih, koder so takšne gradnje oziroma dela prepovedani ter soglasje na podlagi 4. člena navedenega zakona za posamezne objekte širšega regionalnega pomena na zavarovanem območju;

soglasje Državnega zbora RS na podlagi 9. člena zakona o spominskem parku Trebče (Uradni list SRS, št. 1/81, 42/86, Uradni list RS, št. 8/90) v primeru gradnje oziroma izvajanja del na območjih, koder so takšne gradnje oziroma dela prepovedana;

dovoljenje na podlagi 17. in odločba na podlagi 24. člena zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 13/98 in 56/99) v primeru ograditve posameznih delov gozda in za potrebna varstvena dela v gozdu ter soglasje na podlagi 21. člena navedenega zakona za gradnje v gozdu in gozdnem prostoru ter za gradnje zunaj gozda, če je iz poročila o vplivih na okolje razvidno, da bi objekt ali posledice delovanja objekta negativno vplivali na gozdni ekosistem in funkcije gozdov;

soglasje na podlagi 12. člena zakona o naravnem rezervatu Škocjanski zatok (Uradni list RS, št. 20/98) v primeru gradnje oziroma izvajanja del na območjih, koder so takšne gradnje oziroma dela prepovedana;

soglasje oziroma dovoljenje na podlagi 34., 47., 48., 49., 50., 53., 54., 58., 59., 60., 67. in 68. člena zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97, 18/2002-odločba US in 50/2002-odločba US) v primeru gradnje oziroma izvajanja del v varovalnem cestnem pasu in del, ki lahko vplivajo na varnost cestnega prometa ter mnenje na podlagi 69. člena navedenega zakona za objekte in prostore za opravljanje dejavnosti, ki neposredno vplivajo na odvijanje prometa;

predhodno soglasje na podlagi 11. člena zakona o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 85/2000) v primeru gradnje oziroma izvajanja del v varovalnem progovnem pasu in del, ki lahko vplivajo na varnost železniškega prometa;

predhodno soglasje na podlagi 101., 112., 114. in 119. člena zakona o letalstvu (Uradni list RS, št. 18/2001) v primeru gradnje oziroma izvajanja del v varovalnem letališkem pasu in del, ki lahko vplivajo na varnost zračnega prometa;

soglasje na podlagi 64. člena pomorskega zakonika (Uradni list RS, št. 26/2001, 21/2002) v primeru gradnje oziroma izvajanja del, ki lahko vplivajo na varnost plovbe v obalnem morju ali v morju;

soglasje na podlagi 10. člena zakona o plovbi po celinskih vodah (Uradni list RS, št. 30/2002) v primeru gradnje oziroma izvajanja del, ki lahko vplivajo na varnost plovbe ob obali ali v celinski vodi

soglasje na podlagi 2. člena zakona o zdravstveni inšpekciji (Uradni list RS, št. 99/99 in 107/99-popravek) za vse nestanovanjske stavbe in druge objekte, ki so pod zdravstvenim nadzorstvom;

soglasje na podlagi 29. člena zakona o veterinarstvu (Uradni list RS, št. 33/2001) za objekte, ki so pod veterinarskim nadzorstvom;

soglasje na podlagi 17. člena zakona o živinoreji (Uradni list RS, št. 18/2002) za velike obrate, v katerih se dnevno redi 300 ali več glav živine;

soglasje na podlagi 9. člena zakona o krmi (Uradni list RS, št. 13/2002) za obrate, v katerih se proizvaja in skladišči krma, dodatki in premiksi;

soglasje na podlagi 68. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93 in 87/2001)) za vse objekte, razen za enostanovanjske stavbe in druge individualne objekte, ki se občasno uporabljajo za počitek ali oddih;

soglasje na podlagi 19. in 30. člena zakona o eksplozivnih snoveh, vnetljivih tekočinah, plinih ter o drugih nevarnih snoveh (Uradni list SRS, št. 18/77) za skladišča eksplozivnih snovi in za prenosna skladišča eksplozivnih snovi ter za objekte, v katerih se proizvajajo, predelujejo ali hranijo vnetljive tekočine in plini, za plinovode in naftovode;

soglasje na podlagi 28. člena zakona o obrambi (Uradni list RS, št. 82/94, 44/97, 87/97, 13/98 – odločba US, 33/2000 – odločba US, 87/2001, 47/2002 in 67/2002-popravek) za železniške proge in objekte na njih, za državne ceste in objekte na njih, za mednarodna letališča in telekomunikacijske in energetske povezave ter objekte širšega pomena z vidika upoštevanja obrambnih potreb;

soglasje na podlagi 130. člena carinskega zakona (Uradni list RS, št. 1/95, 28/95, 32/99, 40/99-popravek in 59/2002);

vodno soglasje na podlagi prvega odstavka 152. člena zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/2002) za gradnje na vodnem ali priobalnem zemljišče, ki so potrebne za izvajanje javne službe po navedenem zakonu ali za izvajanje vodne pravice, na varstvenih in ogroženih območjih, zaradi odvajanja odpadnih voda, kjer lahko pride do vpliva na podzemne vode ter za hidromelioracije in rudarjenje;

mnenje na podlagi 15. člena zakona o sladkovodnem ribištvu (Uradni list SRS, 25/76 in 42/86) za objekte, vezane na vodo ter za urejanje vodnih strug;

mnenje in soglasje na podlagi 96. člena zakona o rudarstvu (Uradni list RS, št. 56/99) za gradnjo v mejah pridobivalnega prostora;

soglasja na podlagi 97. in 98. člena zakona o letalstvu (Uradni list RS, št. 18/2001) za gradnjo letališča, letališke infrastrukture ter drugih objektov na območju izključne rabe letališča ter objektov v območju nadzorovane rabe letališča;

soglasje na podlagi 48. člena energetskega zakona (Uradni list RS, št. 79/99) za gradnje, ki zadevajo omrežja izvajalcev prenosne in distribucijske dejavnosti;

soglasje na podlagi 14. točke 10. člena zakona o carinski službi (Uradni list RS, št. 56/99, 52/02-ZDU-1 in 57/04) za posege v prostor oziroma za gradnjo, rekonstrukcijo ali adaptacijo objektov na območjih prostih con in prostih skladišč in na mejnih prehodih;

okoljevarstveno soglasje na podlagi 66. člena, predhodno soglasje o sevalni in jedrski varnosti na podlagi 67. člena, soglasje za gradnje, ki vplivajo na jedrsko varnost na podlagi 68. člena ter soglasje za gradnje, ki vplivajo na sevalno varnost na podlagi 69. člena zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (Uradni list RS, št. 67/2002);

določbe vseh podzakonskih predpisov in občinskih odlokov, izdanih na podlagi zgoraj navedenih zakonov, ki določajo, da državni organ, organ lokalne skupnosti ali nosilec javnega pooblastila daje pogoje, soglasja in mnenja za gradnjo določenega objekta na določeni lokaciji.

(2) Ne glede na določbe predpisov, naštetih v prejšnjem odstavku, se postopki izdaje soglasij, ki do uveljavitve tega zakona še niso bili začeti, končajo po določbah tega zakona kot postopki določitve projektnih pogojev in izdaje soglasij.

 

(3) Če je s prostorskim izvedbenim aktom iz 21. člena ZUN, ki se ga v skladu z zakonom, ki ureja prostor, po dnevu uveljavitve tega zakona še lahko uporablja kot podlago za izdajo gradbenih dovoljenj po določbah tega zakona, določeno, da kot soglasodajalci k dovoljenjem za gradnjo nastopajo določene pravne ali fizične osebe, ki jih določbe predpisov, navedenih v prvem odstavku tega člena, ne opredeljujejo kot pristojne soglasodajalce, se z dnem, ko se začne z uporabo tega zakona, v postopkih izdaje gradbenega dovoljenja takšne osebe štejejo samo kot stranski udeleženci in njihovo soglasje ni potrebno.«.

 

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih cestah – ZJC-B (Uradni list RS, št. 92/05) spreminja 195. člen zakona tako, da se glasi:

 

»195. člen

 

(uskladitev rekonstrukcije javnih cest in železnic in z njimi povezanih pomožnih infrastrukturnih objektov s tem zakonom)

 

(delno prenehal veljati)

 

(delno se preneha uporabljati)

 

(1) Z dnem uveljavitve tega zakona se rekonstrukcija državne ceste po določbah 28. člena zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97 in 50/2002-odločba US) in rekonstrukcija železnice po določbah 20. člena zakona o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 85/2000) ter obnovitvena in druga vzdrževalna dela na državnih cestah oziroma železnicah, določena v navedenih zakonih ali na njuni podlagi izdanih podzakonskih predpisih, štejejo za vzdrževalna dela v javno korist.

 

(2) Določbe prejšnjega odstavka veljajo tudi za kategorizirane občinske ceste in tiste gozdne ceste, ki jih v skladu s predpisi o gozdovih lahko uporabljajo tudi drugi uporabniki.

 

(3) Ob delih iz prvega odstavka tega člena se lahko zgradijo tudi določeni pomožni infrastrukturni objekti, kot so cestne in železniške naprave, prostori in objekti za tehtanje in za nadzor na cesti oziroma železnici ter druge ureditve na cesti oziroma železnici v skladu s predpisi o javnih cestah oziroma železniškem prometu, za katerih izgradnjo so izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 3. člena tega zakona.

 

ter vsebuje naslednjo končno določbo:

 

»24. člen

 

(začetek veljavnosti zakona)

 

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

 

Zakon o veterinarskih merilih skladnosti – ZVMS (Uradni list RS, št. 93/05) spreminja 206. člen zakona tako, da se glasi:

 

»206. člen

 

(pristojni soglasodajalci po tem zakonu)

 

(1) Z dnem uveljavitve tega zakona se ne glede na določbe v predpisih, ki določajo dajanje pogojev, mnenj, soglasij ali kako drugače imenovanih aktov za gradnjo določene vrste objektov, ki jih ti predpisi opredeljujejo oziroma ki po teh predpisih sodijo v pristojnost posameznih soglasodajalcev, za projektne pogoje in z njimi povezana soglasja k projektnim rešitvam po določbah tega zakona štejejo samo:

 

soglasje na podlagi 25. člena zakona o nadzoru državne meje (Uradni list RS, št. 87/2002) v primeru gradnje objektov ali njihove spremembe namembnosti na območju mejnega prehoda;

soglasje k spremembi zaščitne funkcije zgrajenih in opremljenih zaklonišč ter zaklonišč v gradnji na podlagi 11. člena uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96);

predhodno mnenje na podlagi 5. člena zakona o grobiščih in grobovih borcev (Uradni list SRS, št. 4/78) v primeru preurejanja grobov borcev;

predhodno soglasje na podlagi 4. člena zakona o zaznamovanju in vzdrževanju pokopališč in grobov pripadnikov zavezniških in tujih armad v Jugoslaviji (Uradni list SFRJ, št. 60/75) v primeru spreminjanja pokopališč in grobov pripadnikov zavezniških in drugih tujih armad;

dovoljenje na podlagi 27., 60. in 61. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) v primeru gradnje oziroma izvajanja del, s katerimi se posega v objekte, ki so varovani po predpisih o varstvu kulturne dediščine, v primeru arheološkega izkopavanja oziroma raziskovanja, ki utegne poškodovati arheološko najdišče in v primeru raziskav, ki predstavljajo poseg v dediščino ali spomenik ter kulturnovarstveni pogoji in soglasje na podlagi 45., 46. in 47. člena navedenega zakona za gradnje, ki lahko vplivajo na režim varstva, ohranjanja in vzdrževanja nepremične dediščine;

dovoljenje za poseg v naravo na podlagi 104. člena zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 56/99 in 31/2002-popravek) v primeru gradnje oziroma izvajanja del v naravi, ki lahko ogrozijo biotsko raznovrstnost, naravno vrednoto ali zavarovano območje ter naravovarstveno soglasje na podlagi 105. člena navedenega zakona za gradnjo, ki bi lahko ogrozila biotsko raznovrstnost, naravno vrednoto ali zavarovano območje;

soglasje Vlade Republike Slovenije na podlagi 14. člena zakona o Triglavskem narodnem parku (Uradni list SRS, št. 17/81, 18/81 – popr. in 42/86, Uradni list RS, št. 8/90-ZSDZ in 35/2001) v primeru gradnje oziroma izvajanja del na območjih, kjer so takšne gradnje oziroma dela prepovedani ter soglasje na podlagi 14. člena za gradnje za potrebe obrambe in zaščite na področju narodnega parka;

soglasje na podlagi 9. člena zakona o regijskem parku Škocjanske jame (Uradni list RS, št. 57/96 in 7/99) v primeru gradnje oziroma izvajanja del na območjih, kjer so takšne gradnje oziroma dela prepovedani ter soglasje na podlagi 12. člena navedenega zakona za gradnje na območju parka, ki se hkrati nahajajo na območju kulturnih spomenikov;

predhodno soglasje in predhodno mnenje na podlagi 7. člena zakona o kobilarni Lipica (Uradni list RS, št. 29/96) v primeru gradnje oziroma izvajanja del na območjih, koder so takšne gradnje oziroma dela prepovedani ter soglasje na podlagi 7. člena navedenega zakona za gradnje na zavarovanem območju;

predhodno mnenje na podlagi 4. člena zakona o določitvi zavarovanega območja za reko Sočo s pritoki (Uradni list SRS, št. 7/76, 8/76-popravek in 29/86) v primeru gradnje oziroma izvajanja del na območjih, koder so takšne gradnje oziroma dela prepovedani ter soglasje na podlagi 4. člena navedenega zakona za posamezne objekte širšega regionalnega pomena na zavarovanem območju;

soglasje Državnega zbora RS na podlagi 9. člena zakona o spominskem parku Trebče (Uradni list SRS, št. 1/81, 42/86, Uradni list RS, št. 8/90) v primeru gradnje oziroma izvajanja del na območjih, koder so takšne gradnje oziroma dela prepovedana;

dovoljenje na podlagi 17. in odločba na podlagi 24. člena zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 13/98 in 56/99) v primeru ograditve posameznih delov gozda in za potrebna varstvena dela v gozdu ter soglasje na podlagi 21. člena navedenega zakona za gradnje v gozdu in gozdnem prostoru ter za gradnje zunaj gozda, če je iz poročila o vplivih na okolje razvidno, da bi objekt ali posledice delovanja objekta negativno vplivali na gozdni ekosistem in funkcije gozdov;

soglasje na podlagi 12. člena zakona o naravnem rezervatu Škocjanski zatok (Uradni list RS, št. 20/98) v primeru gradnje oziroma izvajanja del na območjih, koder so takšne gradnje oziroma dela prepovedana;

soglasje oziroma dovoljenje na podlagi 34., 47., 48., 49., 50., 53., 54., 58., 59., 60., 67. in 68. člena zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97, 18/2002-odločba US in 50/2002-odločba US) v primeru gradnje oziroma izvajanja del v varovalnem cestnem pasu in del, ki lahko vplivajo na varnost cestnega prometa ter mnenje na podlagi 69. člena navedenega zakona za objekte in prostore za opravljanje dejavnosti, ki neposredno vplivajo na odvijanje prometa;

predhodno soglasje na podlagi 11. člena zakona o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 85/2000) v primeru gradnje oziroma izvajanja del v varovalnem progovnem pasu in del, ki lahko vplivajo na varnost železniškega prometa;

predhodno soglasje na podlagi 101., 112., 114. in 119. člena zakona o letalstvu (Uradni list RS, št. 18/2001) v primeru gradnje oziroma izvajanja del v varovalnem letališkem pasu in del, ki lahko vplivajo na varnost zračnega prometa;

soglasje na podlagi 64. člena pomorskega zakonika (Uradni list RS, št. 26/2001, 21/2002) v primeru gradnje oziroma izvajanja del, ki lahko vplivajo na varnost plovbe v obalnem morju ali v morju;

soglasje na podlagi 10. člena zakona o plovbi po celinskih vodah (Uradni list RS, št. 30/2002) v primeru gradnje oziroma izvajanja del, ki lahko vplivajo na varnost plovbe ob obali ali v celinski vodi

soglasje na podlagi 2. člena zakona o zdravstveni inšpekciji (Uradni list RS, št. 99/99 in 107/99-popravek) za vse nestanovanjske stavbe in druge objekte, ki so pod zdravstvenim nadzorstvom;

(črtana)

soglasje na podlagi 17. člena zakona o živinoreji (Uradni list RS, št. 18/2002) za velike obrate, v katerih se dnevno redi 300 ali več glav živine;

soglasje na podlagi 9. člena zakona o krmi (Uradni list RS, št. 13/2002) za obrate, v katerih se proizvaja in skladišči krma, dodatki in premiksi;

soglasje na podlagi 68. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93 in 87/2001)) za vse objekte, razen za enostanovanjske stavbe in druge individualne objekte, ki se občasno uporabljajo za počitek ali oddih;

soglasje na podlagi 19. in 30. člena zakona o eksplozivnih snoveh, vnetljivih tekočinah, plinih ter o drugih nevarnih snoveh (Uradni list SRS, št. 18/77) za skladišča eksplozivnih snovi in za prenosna skladišča eksplozivnih snovi ter za objekte, v katerih se proizvajajo, predelujejo ali hranijo vnetljive tekočine in plini, za plinovode in naftovode;

soglasje na podlagi 28. člena zakona o obrambi (Uradni list RS, št. 82/94, 44/97, 87/97, 13/98 – odločba US, 33/2000 – odločba US, 87/2001, 47/2002 in 67/2002-popravek) za železniške proge in objekte na njih, za državne ceste in objekte na njih, za mednarodna letališča in telekomunikacijske in energetske povezave ter objekte širšega pomena z vidika upoštevanja obrambnih potreb;

soglasje na podlagi 130. člena carinskega zakona (Uradni list RS, št. 1/95, 28/95, 32/99, 40/99-popravek in 59/2002);

vodno soglasje na podlagi prvega odstavka 152. člena zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/2002) za gradnje na vodnem ali priobalnem zemljišče, ki so potrebne za izvajanje javne službe po navedenem zakonu ali za izvajanje vodne pravice, na varstvenih in ogroženih območjih, zaradi odvajanja odpadnih voda, kjer lahko pride do vpliva na podzemne vode ter za hidromelioracije in rudarjenje;

mnenje na podlagi 15. člena zakona o sladkovodnem ribištvu (Uradni list SRS, 25/76 in 42/86) za objekte, vezane na vodo ter za urejanje vodnih strug;

mnenje in soglasje na podlagi 96. člena zakona o rudarstvu (Uradni list RS, št. 56/99) za gradnjo v mejah pridobivalnega prostora;

soglasja na podlagi 97. in 98. člena zakona o letalstvu (Uradni list RS, št. 18/2001) za gradnjo letališča, letališke infrastrukture ter drugih objektov na območju izključne rabe letališča ter objektov v območju nadzorovane rabe letališča;

soglasje na podlagi 48. člena energetskega zakona (Uradni list RS, št. 79/99) za gradnje, ki zadevajo omrežja izvajalcev prenosne in distribucijske dejavnosti;

soglasje na podlagi 14. točke 10. člena zakona o carinski službi (Uradni list RS, št. 56/99, 52/02-ZDU-1 in 57/04) za posege v prostor oziroma za gradnjo, rekonstrukcijo ali adaptacijo objektov na območjih prostih con in prostih skladišč in na mejnih prehodih;;

okoljevarstveno soglasje na podlagi 66. člena, predhodno soglasje o sevalni in jedrski varnosti na podlagi 67. člena, soglasje za gradnje, ki vplivajo na jedrsko varnost na podlagi 68. člena ter soglasje za gradnje, ki vplivajo na sevalno varnost na podlagi 69. člena zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (Uradni list RS, št. 67/2002);

določbe vseh podzakonskih predpisov in občinskih odlokov, izdanih na podlagi zgoraj navedenih zakonov, ki določajo, da državni organ, organ lokalne skupnosti ali nosilec javnega pooblastila daje pogoje, soglasja in mnenja za gradnjo določenega objekta na določeni lokaciji.

(2) Ne glede na določbe predpisov, naštetih v prejšnjem odstavku, se postopki izdaje soglasij, ki do uveljavitve tega zakona še niso bili začeti, končajo po določbah tega zakona kot postopki določitve projektnih pogojev in izdaje soglasij.

 

(3) Če je s prostorskim izvedbenim aktom iz 21. člena ZUN, ki se ga v skladu z zakonom, ki ureja prostor, po dnevu uveljavitve tega zakona še lahko uporablja kot podlago za izdajo gradbenih dovoljenj po določbah tega zakona, določeno, da kot soglasodajalci k dovoljenjem za gradnjo nastopajo določene pravne ali fizične osebe, ki jih določbe predpisov, navedenih v prvem odstavku tega člena, ne opredeljujejo kot pristojne soglasodajalce, se z dnem, ko se začne z uporabo tega zakona, v postopkih izdaje gradbenega dovoljenja takšne osebe štejejo samo kot stranski udeleženci in njihovo soglasje ni potrebno.«;

 

ter vsebuje naslednjo končno določbo:

 

»108. člen

 

(uveljavitev zakona)

 

Ta zakon začne veljati 1. januarja 2006.«.

 

Odločba o razveljavitvi prvega odstavka 200. člena Zakona o graditvi objektov, kolikor za gradnje iz tretjega odstavka 3. člena tega zakona nalaga, da se zanje inšpekcijski postopki, začeti pred njegovo uveljavitvijo, končajo po določbah Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list RS, št. 111/05) spreminja 200. člen zakona tako, da se glasi:

 

»200. člen

 

(dokončanje inšpekcijskih postopkov)

 

(1) Inšpekcijski postopki, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo po predpisih, ki so veljali pred njegovo uveljavitvijo. (delno razveljavljen)

 

(2) Za nedovoljene gradnje, katerih investitorji oziroma lastniki so skladu z 11. členom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list RS, št. 18/93 in 47/93, v nadaljnjem besedilu: ZUN-ČG) vložili zahtevo za odlog prisilne izvršbe, se ne uporabljajo določbe 152., 153., 154. oziroma 155. člena tega zakona, če ni z 201. členom tega zakona določeno drugače.«.

 

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o graditvi objektov – ZGO-1B (Uradni list RS, št. 126/07) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

 

»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

 

člen

(dokončanje začetih postopkov)

 

Postopki, ki so se začeli pred dnem začetka uporabe tega zakona, se končajo po določbah Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popravek, 92/05 – ZJC-B, 111/05 – odločba US in 93/05 – ZVMS; v nadaljnjem besedilu: ZGO-1).

 

člen

(seznam soglasodajalcev)

 

Ministrstvo, pristojno za prostorske in gradbene zadeve, mora na svojih spletnih straneh objaviti seznam soglasodajalcev iz novega 49.d člena zakona najpozneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

 

člen

(izdelovanje in revidiranje projektne dokumentacije v prehodnem obdobju)

 

(1) Projektna dokumentacija, določena s tem zakonom, se do uskladitve predpisa iz 40. člena zakona z določbami 20. člena tega zakona izdeluje in revidira po dosedanjih predpisih.

 

(2) Do uveljavitve predpisa iz prejšnjega odstavka se šteje, da je povzetek podatkov o nameravani gradnji, ki jih je treba po prejemu zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja posredovati pristojni občini, vodilna mapa v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, brez dokazne dokumentacije.

 

(3) Do uveljavitve uredbe o območju za določitev strank v postopku izdaje gradbenega dovoljenja iz drugega odstavka novega 49.a člena tega zakona se v projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja območje za določitev strank v postopku izdaje gradbenega dovoljenja prikazuje kot vplivno območje po dosedanjih predpisih.

 

člen

(uskladitev izvršilnih predpisov in drugih aktov)

 

(1) Najpozneje v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona mora biti izdan predpis iz drugega odstavka 74.a člena zakona.

 

(2) Najpozneje v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona morajo biti sprejeti oziroma usklajeni:

 

predpis, ki ureja vrste objektov glede na zahtevnost iz drugega odstavka 8. člena zakona;

predpis, ki ureja vsebino in obliko ter način izdelave projektne dokumentacije iz 40. člena zakona;

predpis, ki ureja merila za izračun in prikaz območja za določitev strank v postopku izdaje gradbenega dovoljenja iz drugega odstavka 49.a člena zakona;

predpis, ki ureja način označitve in organizacijo ureditve posameznih vrst gradbišč ter vsebino in način vodenja gradbenega dnevnika in knjige obračunskih izmer iz šestega odstavka 82. člena zakona ter način in postopek zagotavljanja izvedbe sprotne kontrole gradbenih konstrukcij in drugih nosilnih elementov na gradbišču iz četrtega odstavka 84. člena zakona;

predpis, ki ureja vsebino dokazila o zanesljivosti iz drugega odstavka 92. člena zakona;

predpis, ki podrobneje določa postopek in izvedbo javnih natečajev ter objekte, za katere je pri pridobivanju idejne rešitve obvezna izvedba javnega natečaja iz drugega odstavka 43. člena zakona.

(3) Pristojni poklicni zbornici morata z določbami tega zakona uskladiti svoje akte najpozneje v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.

 

člen

(uskladitev odškodnin zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda po prejšnjih predpisih)

 

(1) Ne glede na določbe prvega odstavka 238. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02) se odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda pri gradnji avtocest, za katere so bili v skladu s 45.b členom Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93, 44/97, 9/01 – ZPPreb in 23/02 – odločba US; v nadaljnjem besedilu: ZUN) sprejeti sklepi o javni razgrnitvi osnutka lokacijskega načrta pred 1. januarjem 2003 in nato sprejeti odloki oziroma uredbe o njihovem sprejetju, odmerja v skladu z določbami 3. poglavja Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 59/96, 31/98 – odločba US, 1/99, 54/00 – ZKme, 68/00 – odločba US, 27/02 – odločba US, 58/02 – ZMR-1 in 67/02) in v višini 30% vplačuje v proračun občin, na območju katerih ležijo zemljišča, za katera so sprejeti oziroma uveljavljeni takšni lokacijski načrti.

 

(2) Odškodnina iz prejšnjega odstavka se odmeri ne glede na to, ali je bilo gradbeno dovoljenje oziroma enotno dovoljenje iz 45.h člena ZUN za gradnjo objekta iz prejšnjega odstavka že izdano ali ne.

 

člen

(nadaljevanje dela urbanističnih inšpektorjev)

 

Urbanistični inšpektorji iz 71. člena ZUN nadaljujejo z delom kot gradbeni inšpektorji po določbah tega zakona.

 

člen

(enostavni in nezahtevni objekti v prehodnem obdobju)

 

(1) Šteje se, da imajo nezahtevni objekti po tem zakonu, ki so z dnem začetka uporabe tega zakona že zgrajeni ali se je pred dnem začetka uporabe tega zakona pričelo z njihovo gradnjo in izpolnjujejo po dosedanjih predpisih določene pogoje za gradnjo enostavnega objekta brez pridobitve gradbenega dovoljenja, gradbeno dovoljenje po samem zakonu.

 

(2) Ne glede na prejšnji odstavek investitor objekta iz prejšnjega odstavka lahko vloži zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za takšen objekt.

 

(3) Do uveljavitve predpisa iz drugega odstavka 8. člena zakona se šteje, da so nezahtevni objekti po tem zakonu vsi enostavni objekti, ki izpolnjujejo pogoje iz Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03 in 100/05; v nadaljnjem besedilu: pravilnik o enostavnih objektih).

 

(4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se do uveljavitve predpisa iz drugega odstavka 8. člena zakona začasni objekti, zgrajeni za manj kakor šest mesecev, urbana oprema, ki jo postavlja občina ter enostavni objekti, ki so del gospodarske javne infrastrukture in drugi objekti, ki so v javno korist, štejejo za enostavne objekte.

 

člen

(sprememba namembnosti, za katero ni potrebno gradbeno dovoljenje)

 

Postopki za izdajo gradbenega dovoljenja za spremembe namembnosti, za katere po tem zakonu ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja, se ustavijo po uradni dolžnosti.

 

člen

(pristojni upravni organ za nadzor nad poskusnim obratovanjem)

 

Z dnem začetka uporabe tega zakona se šteje, da je pristojni upravni organ za nadzor nad poskusnim obratovanjem objektov oziroma gradenj, za katere je potrebno okoljevarstveno dovoljenje, Agencija Republike Slovenije za okolje, Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost pa za nadzor nad poskusnim obratovanjem objektov oziroma gradenj, ki se nanašajo na sevalne in jedrske objekte.

 

člen

(uskladitev določb v zvezi z nadomestnimi gradnjami)

 

(1) Z dnem začetka uporabe tega zakona se za potrebe izdajanja gradbenega dovoljenja šteje, da pojem nadomestna gradnja pomeni odstranitev obstoječega objekta in gradnjo novega objekta. Če je v prostorskem aktu navedeno, da se lahko izvaja samo nadomestna gradnja, to ne glede na določbe v prostorskem aktu pomeni, da se lahko obstoječi objekt odstrani in na mestu poprej odstranjenega objekta postavi nov objekt, ki je po velikosti in namembnosti enak odstranjenemu objektu.

 

(2) Za nadomestne gradnje, ki bodo zgrajene na podlagi gradbenih dovoljenj, izdanih do začetka uporabe tega zakona oziroma gradbenih dovoljenj, ki bodo izdana po dnevu začetka uporabe tega zakona na podlagi določb ZGO-1, se lahko izreče inšpekcijski ukrep nelegalne gradnje, če objekt, ki se nadomešča, pred začetkom uporabe nadomestnega objekta ni bil odstranjen.

 

člen

(uporabno dovoljenje po tem zakonu za objekte gospodarske javne infrastrukture)

 

(1) Šteje se, da imajo uporabno dovoljenje po tem zakonu objekti gospodarske javne infrastrukture, ki so bili zgrajeni pred 25. junijem 1991 in ki z dnem uveljavitve ZGO-1 niso bili evidentirani v skladu z Zakonom o katastru komunalnih naprav (Uradni list SRS, št. 26/74, 29/74 – popravek in 42/86), ko se na predpisan način evidentirajo v zbirnem katastru gospodarske javne infrastrukture.

 

(2) Šteje se, da imajo uporabno dovoljenje po samem zakonu vsi gradbeni inženirski objekti, ki so bili zgrajeni pred 31. decembrom 1967 in so v uporabi z dnem uveljavitve tega zakona, ko se zemljišča, na katerih so zgrajeni, na predpisani način evidentirajo v zemljiškem katastru.

 

(3) Na zahtevo lastnika objektov iz prvega in drugega odstavka tega člena pristojni upravni organ izda potrdilo v skladu s četrtim in petim odstavkom 197. člena ZGO-1.

 

člen

(uskladitev določb glede minimalne komunalne oskrbe)

 

(1) Za potrebe izdajanja gradbenih dovoljenj se šteje, da je stavbno zemljišče opremljeno, če je zagotovljena minimalna komunalna oskrba, kot je predpisana v drugem odstavku 45. člena tega zakona.

 

(2) Če v posameznih enotah urejanja še ni zgrajena minimalna komunalna oprema oziroma njena izgradnja ni predvidena v občinskem načrtu razvojnih programov v okviru občinskega proračuna za tekoče ali naslednje leto in zato ni mogoča priključitev na infrastrukturo, ki bi zagotovila minimalno komunalno oskrbo, investitor lahko zagotovi minimalno komunalno oskrbo tudi drugače, vendar ne v nasprotju s prostorskim aktom in predpisi, ki urejajo oskrbo s pitno vodo in elektriko, odvajanje odpadnih voda ter dostopanje do javnih cest.

 

(3) Investitor lahko zagotovi komunalno oskrbo tudi na način, ki ga prostorski akt ne določa, če gre za način oskrbe, ki sledi napredku tehnike.

 

člen

(priznavanje poklicnih kvalifikacij državljanom držav članic Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in Švice)

 

(1) Z dnem začetka uporabe tega zakona se dokončne odločbe o priznanju poklicnih kvalifikacij državljanom držav članic Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in Švice, ki jih izda pristojno ministrstvo v skladu s predpisi o priznavanju kvalifikacij kandidatu, ki se mora po ZGO-1 vpisati v imenik pristojne poklicne zbornice, pošiljajo pristojni poklicni zbornici, ki mora kandidata vpisati v imenik zbornice po uradni dolžnosti.

 

(2) Kandidat ima pravico opravljati regulirani poklic z dnem, ko postane odločba o priznanju poklicne kvalifikacije dokončna.

 

člen

(uskladitev določb v zvezi z gradbeno parcelo)

 

(1) Z dnem začetka uporabe tega zakona se preneha z določanjem gradbenih parcel po 216. členu ZGO-1.

 

(2) Postopki za določitev gradbenih parcel in postopki za izdajo gradbenih dovoljenj, ki so se začeli pred začetkom uporabe tega zakona, se končajo po dosedanjih predpisih.

 

(3) Za namen odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča se z dnem začetka uporabe tega zakona za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče.

 

(4) Ne glede na prejšnji odstavek se za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, ki je bil z odločbo o določitvi funkcionalnega zemljišča, z odločbo o izdaji gradbenega dovoljenja ali z odločbo o določitvi gradbene parcele določen kot gradbena parcela ali funkcionalno zemljišče.

 

(5) Z dnem začetka uporabe tega zakona se šteje, da pojem gradbena parcela pomeni zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu.

 

člen

(dokazila o pravici graditi za energetske objekte državnega pomena)

 

(1) Ne glede na določbo prvega odstavka 97. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popravek in 58/03 – ZZK-1) in tretjega odstavka 59. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 27/07 – uradno prečiščeno besedilo) se v zvezi z gradnjo energetskih objektov državnega pomena za postopek sporazumnega pridobivanja potrebnih nepremičnin in glede dokazil o pravici graditi iz 56. člena zakona smiselno uporabljajo določbe 8. do 12. člena ter druge, četrte, pete, šeste, sedme in osme alineje 13. člena Zakona o ureditvi določenih vprašanj v zvezi z graditvijo avtocestnega omrežja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 35/95). Za energetske objekte državnega pomena štejejo:

 

–       elektrarne (hidroelektrarna, termoelektrarna, termoelektrarna toplarna, geotermalna elektrarna, polje vetrnih elektrarn in druge vrste elektrarn) z nazivno električno močjo 10 MW ali več,

 

–       prenosni elektroenergetski vodi s pripadajočimi funkcionalnimi objekti, z nazivno napetostjo 110 kV ali več,

 

–       prenosni plinovodi, če je delovni tlak višji od 16 bar, s pripadajočimi funkcionalnimi objekti,

 

–       prenosni naftovodi in produktovodi, s pripadajočimi funkcionalnimi objekti.

 

(2) Ta člen se uporablja do ureditve vprašanja dokazovanja pravice graditi in vprašanja pridobivanja nepremičnin v predpisu, ki ureja energetske objekte, vendar najdlje dve leti od uveljavitve tega zakona.

 

člen

(prenehanje uporabe)

 

Z dnem uveljavitve tega zakona se prenehata uporabljati:

 

–       Pravilnik o tehničnih ukrepih za gradnjo, obratovanje in vzdrževanje z vodikom hlajenih električnih generatorjev ter sinhronskih kompenzatorjev (Uradni list SFRJ, št. 13/69 in 19/69 – popravek) in

 

–       Pravilnik o tehničnih normativih za vzdrževanje antenskih stolpov (Uradni list SFRJ, št. 65/84 in 59/99 – ZTZPUS).

 

člen

(začetek veljavnosti in uporabe)

 

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne tri mesece po njegovi uveljavitvi.«.

 

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o graditvi objektov – ZGO-1C (Uradni list RS, št. 108/09) črta 232. člen zakona:

 

»232. člen

 

(črtan)«;

 

ter vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

 

»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

 

člen

(1) Naloge iz 34. c člena zakona začneta ZAPS in IZS izvajati šest mesecev po uveljavitvi tega zakona, do tedaj pa te naloge opravlja ministrstvo, pristojno za prostorske in gradbene zadeve, kot pristojno ministrstvo po Zakonu o priznavanju poklicnih kvalifikacij.

 

(2) Za dokončanje postopkov, začetih pred izvajanjem nalog ZAPS in IZS iz prejšnjega odstavka, je pristojno ministrstvo, pristojno za prostorske in gradbene zadeve.

 

(3) Postopki, ki so se pričeli pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo po dosedanjih predpisih.

 

člen

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati 160. člen Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr., 58/03 – ZZK-1 in 33/07 – ZPNačrt).

 

člen

Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati drugi odstavek 2. člena, drugi odstavek 3. člena, 16., 17., 18., 19., 20., 21., 22., 23., 24., 25. in 26. člen Pravilnika o obliki in vsebini ter o načinu vodenja imenika Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije in Inženirske zbornice Slovenije (Uradni list RS, št. 123/03 in 56/05).

 

člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

 

Zakon o rudarstvu – ZRud-1 (Uradni list RS, št. 61/10) vsebuje naslednjo končno določbo:

 

»157. člen

 

(začetek veljavnosti in uporabe)

 

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2011.«.

 

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o graditvi objektov – ZGO-1D (Uradni list RS, št. 57/12) vsebuje naslednji prehodni in končni določbi:

 

»PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI

 

člen

(uskladitev pomena izrazov)

 

Z dnem uveljavitve tega zakona se šteje, da v predpisih uporabljeni izrazi »adaptacija«, »obnova«, »vzdrževalna dela«, »redna vzdrževalna dela« in »investicijska vzdrževalna dela« pomenijo »vzdrževanje objekta« po določbah tega zakona.

 

člen

(dokončanje začetih postopkov)

 

(1) Postopki, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo po določbah tega zakona.

 

(2) Roki za izdajo projektnih pogojev in soglasij v postopkih, začetih pred uveljavitvijo tega zakona, začnejo teči z dnem uveljavitve tega zakona.

 

(3) V kolikor so določbe občinskih prostorskih aktov ali določbe občinskih splošnih aktov s področja, ki ga ureja ta zakon, v neskladju ali v nasprotju z določbami tega zakona in podzakonskih aktov izdanih na njegovi podlagi, se neposredno uporabljajo določbe tega zakona.

 

člen

(prenehanje veljavnosti)

 

Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:

 

–       Uredba o območju za določitev strank v postopku izdaje gradbenega dovoljenja (Uradni list RS, št. 37/08),

 

–       določbe 13. in 14. člena Pravilnika o javnih natečajih za izbiro strokovno najprimernejših rešitev prostorskih ureditev in objektov (Uradni list RS, št. 108/04).

 

člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Posted in Stvarno pravo zakonodaja | Tagged | Leave a comment

Stvarnopravni zakonik

Stvarnopravni zakonik

  1. del TEMELJNA NAČELA

Vsebina zakona

  1. člen

Ta zakon ureja temeljna načela stvarnega prava, posest in stvarne pravice ter način njihove pridobitve, prenosa, varstva in prenehanja.

Stvarne pravice

  1. člen

Stvarne pravice so:

 

– lastninska pravica,

 

– zastavna pravica,

 

– zemljiški dolg,

 

– služnosti,

 

– pravica stvarnega bremena,

 

– stavbna pravica.

 

Predmet stvarne pravice

 

  1. člen

 

(1) Predmet stvarne pravice je stvar.

 

(2) Predmet zastavne pravice in užitka je lahko tudi premoženjska pravica.

 

(3) Če je premoženjska pravica predmet stvarne pravice, se smiselno uporabljajo določila, ki veljajo za stvar.

 

Sposobnost stvari

 

  1. člen

 

Predmet stvarnih pravic ne more biti stvar, za katero zakon to izrecno določa.

 

Učinek stvarnih pravic

 

  1. člen

 

Imetnica oziroma imetnik (v nadaljnjem besedilu: imetnik) stvarne pravice lahko uveljavlja svojo pravico proti vsakomur.

 

Prednostno načelo

 

  1. člen

 

Če obstaja na isti stvari več stvarnih pravic, ima prej pridobljena stvarna pravica iste vrste prednost pred pozneje pridobljeno stvarno pravico.

 

Načelo specialnosti

 

  1. člen

 

Samo individualno določena samostojna stvar je lahko predmet stvarnih pravic, razen če ta zakon določa drugače.

 

Povezanost zemljišča in objekta

 

  1. člen

 

Vse, kar je po namenu trajno spojeno ali je trajno na nepremičnini, nad ali pod njo, je sestavina nepremičnine, razen če zakon določa drugače.

 

Domneva dobre vere

 

  1. člen

 

Dobra vera se domneva, če se ne dokaže drugače.

 

Zaupanje v zemljiško knjigo

 

  1. člen

 

Kdor v pravnem prometu pošteno ravna in se zanese na podatke o pravicah, ki so vpisani v zemljiški knjigi, zaradi tega ne sme trpeti škodljivih posledic.

 

Domneva lastninske pravice

 

  1. člen

 

(1) Domneva se, da je lastnica oziroma lastnik (v nadaljnjem besedilu: lastnik) nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo.

 

(2) Domneva se, da je lastniški posestnik premičnine njen lastnik.

 

Prepoved zlorabe

 

  1. člen

 

(1) Lastnik stvari oziroma imetnik druge stvarne pravice je omejen z enakimi pravicami drugih. Lastninsko in druge stvarne pravice je treba izvrševati v skladu s temeljnimi načeli tega zakona, z njihovim namenom in z naravo stvari.

 

(2) Za navidezno izvrševanje pravice gre, če njen imetnik ravna z izključnim ali očitnim namenom, da drugemu škoduje.

 

Uporaba določil o lastninski pravici

 

  1. člen

 

Določila tega zakona o pridobitvi, prenosu, varstvu in prenehanju lastninske pravice se smiselno uporabljajo za nastanek in prenos drugih stvarnih pravic.

 

Domneva o izpolnjeni obliki

 

  1. člen

 

Če ta zakon zahteva za pravni posel obliko notarskega zapisa, se šteje, da je oblika izpolnjena, če je pravni posel sklenjen v obliki sodne poravnave ali drugega dogovora pred sodnikom.

 

  1. del TEMELJNI POJMI

 

Stvar

 

  1. člen

 

(1) Stvar je samostojen telesni predmet, ki ga človek lahko obvladuje.

 

(2) Za stvar se štejejo tudi različne oblike energije in valovanja, ki jih človek lahko obvladuje.

 

Sestavina

 

  1. člen

 

(1) Sestavina je vse, kar se v skladu s splošnim prepričanjem šteje za del druge stvari.

 

(2) Sestavina ne more biti samostojen predmet stvarnih pravic, dokler se ne loči od glavne stvari.

 

Pritiklina

 

  1. člen

 

(1) Pritiklina je premičnina, ki je v skladu s splošnim prepričanjem namenjena gospodarski rabi ali olepšanju glavne stvari.

 

(2) V dvomu pritiklina deli usodo glavne stvari.

 

Nepremičnina

 

  1. člen

 

(1) Nepremičnina je prostorsko odmerjen del zemeljske površine, skupaj z vsemi sestavinami.

 

(2) Vse druge stvari so premičnine.

 

Javno dobro

 

  1. člen

 

(1) Javno dobro je stvar, ki jo v skladu z njenim namenom ob enakih pogojih lahko uporablja vsakdo (splošna raba).

 

(2) Zakon določa, katera stvar je javno dobro in kakšni so pogoji za njegovo uporabo.

 

(3) Na javnem dobru se lahko pridobi tudi posebna pravica uporabe pod pogoji, ki jih določa zakon.

 

Plodovi

 

  1. člen

 

(1) Plodovi so neposreden proizvod stvari, ki so do ločitve sestavina stvari, z ločitvijo pa postanejo samostojna stvar.

 

(2) Plodovi so naravni in civilni.

 

Zbirna stvar

 

  1. člen

 

Zbirna stvar je več stvari, ki se po splošnem pojmovanju štejejo za eno stvar.

 

Premoženjska pravica

 

  1. člen

 

Premoženjska pravica po tem zakonu je pravica, ki je prenosljiva in katere vrednost je mogoče izraziti v denarju.

 

Zemljiškoknjižno dovolilo

 

  1. člen

 

Zemljiškoknjižno dovolilo (intabulacijska klavzula) je izrecna nepogojna izjava tistega, čigar pravica se prenaša, spreminja, obremenjuje ali preneha, da dovoljuje vpis v zemljiško knjigo. Podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu mora biti overjen.

 

III. del POSEST

 

Pojem

 

  1. člen

 

(1) Posest je neposredna dejanska oblast nad stvarjo (neposredna posest).

 

(2) Posest ima tudi tisti, ki izvršuje dejansko oblast nad stvarjo prek koga drugega, ki ima neposredno posest iz kakršnegakoli pravnega naslova (posredna posest).

 

Soposest

 

  1. člen

 

Posest lahko izvršuje več oseb tako, da posedujejo stvar skupaj ali da vsak od njih izključno poseduje določen del stvari.

 

Imetništvo

 

  1. člen

 

(1) Kdor izvršuje dejansko oblast nad stvarjo za drugega in se je dolžan ravnati po njegovih navodilih, nima posesti (imetnik).

 

(2) Imetnik lahko za posestnika izvršuje samopomoč.

 

Lastniška in nelastniška posest

 

  1. člen

 

(1) Kdor ima stvar v posesti, kot da je njegova, je lastniški posestnik.

 

(2) Kdor ima stvar v posesti brez volje imeti jo za svojo in priznava višjo pravno oblast posrednega posestnika, je nelastniški posestnik.

 

Dobra vera posestnika

 

  1. člen

 

Posestnica oziroma posestnik (v nadaljnjem besedilu: posestnik) ni v dobri veri, če je vedel ali mogel vedeti, da ni upravičen do posesti.

 

Pridobitev posesti dediča

 

  1. člen

 

Dedič pridobi na zapustnikovih stvareh posest v trenutku zapustnikove smrti.

 

Izguba posesti

 

  1. člen

 

(1) Neposredna posest se izgubi, če posestnik neha izvrševati dejansko oblast nad stvarjo.

 

(2) Izguba neposredne posesti ima za posledico tudi izgubo posredne posesti. Posredna posest se ne izgubi, če prejšnji neposredni posestnik postane posredni posestnik.

 

Samopomoč

 

  1. člen

 

Posestnik ima pravico do samopomoči proti tistemu, ki neupravičeno moti njegovo posest ali mu jo odvzame. Pogoj pa je, da je nevarnost neposredna, da je samopomoč takojšnja in nujna ter da način samopomoči ustreza okoliščinam, v katerih obstaja nevarnost.

 

Spor zaradi motenja

 

  1. člen

 

Sodno varstvo pred motenjem oziroma odvzemom posesti je mogoče zahtevati v tridesetih dneh od dneva, ko je posestnik zvedel za motenje in storilca, najpozneje pa v enem letu od dneva, ko je motenje nastalo.

 

Sodno varstvo posesti

 

  1. člen

 

(1) Sodišče daje varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje. Pri tem se ne upoštevata pravica do posesti in dobrovernost posestnika.

 

(2) Tudi posestnik, ki je pridobil posest s silo, na skrivaj ali z zlorabo zaupanja, ima pravico do varstva, razen nasproti tistemu, od katerega je na tak način prišel do posesti, če je ta izvrševal dovoljeno samopomoč iz 31. člena tega zakona.

 

(3) Posestnik nima pravnega varstva, če motenje ali odvzem posesti temelji na zakonu.

 

Obseg sodnega varstva

 

  1. člen

 

Z odločbo o zahtevku za varstvo pred motenjem posesti odredi sodišče prepoved nadaljnjega motenja posesti oziroma odredi vrnitev odvzete posesti ter druge ukrepe, potrebne za varstvo pred nadaljnjim motenjem.

 

Varstvo med več posestniki

 

  1. člen

 

V razmerju med več posestniki iste stvari se šteje za motilno vsako ravnanje, ki samovoljno spreminja ali ovira dotedanji način izvrševanja posesti.

 

Varstvo na temelju pravice

 

  1. člen

 

Ne glede na spor zaradi motenja posesti (32. člen) je mogoče zahtevati sodno varstvo posesti iz naslova pravice do posesti.

 

  1. del LASTNINSKA PRAVICA

 

  1. oddelek POJEM LASTNINSKE PRAVICE

 

Lastninska pravica

 

  1. člen

 

(1) Lastninska pravica je pravica imeti stvar v posesti, jo uporabljati in uživati na najobsežnejši način ter z njo razpolagati. Omejitve uporabe, uživanja in razpolaganja lahko določi samo zakon.

 

(2) Lastninska pravica ne more biti vezana na rok ali pogoj, razen če zakon določa drugače.

 

Omejitve lastninske pravice po volji lastnika

 

  1. člen

 

(1) Lastnik lahko za vsak namen, ki ni prepovedan, svojo pravico omeji, razen če zakon določa drugače.

 

(2) S pravnim poslom ali oporoko določena prepoved odtujitve ali obremenitve stvari ali stvarne pravice zavezuje le prvega lastnika, ne pa tudi njegovih pravnih naslednikov.

 

(3) Prepoved odtujitve ali obremenitve se lahko časovno omeji.

 

(4) Prepoved odtujitve ali obremenitve se lahko vpiše v zemljiško knjigo samo, če je določena med zakoncema ali zunajzakonskima partnerjema, starši in otroci ter posvojenci in posvojitelji. V tem primeru prepoved učinkuje tudi proti tretjim osebam.

 

(5) Lastnik se lahko s pravnim poslom zaveže, da bo drugi pogodbeni stranki pod dogovorjenimi pogoji na njeno zahtevo prodal določeno stvar (odkupna pravica). Odkupna pravica se ne more prenesti. Odkupna pravica se lahko časovno omeji. Odkupna pravica preneha s smrtjo oziroma prenehanjem druge pogodbene stranke.

 

(6) Odkupna pravica učinkuje proti tretjim osebam, če je vpisana v zemljiško knjigo.

 

  1. oddelek PRIDOBITEV LASTNINSKE PRAVICE

 

  1. odsek SPLOŠNO

 

Načini pridobitve

 

  1. člen

 

Lastninska pravica se pridobi na podlagi pravnega posla, dedovanja, zakona ali odločbe državnega organa.

 

Pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom

 

  1. člen

 

Za pridobitev lastninske pravice se zahteva veljaven pravni posel, iz katerega izhaja obveznost prenesti lastninsko pravico, ter izpolnitev drugih pogojev, ki jih določa zakon.

 

Pridobitev lastninske pravice z dedovanjem

 

  1. člen

 

Z dedovanjem se pridobi lastninska pravica v trenutku zapustnikove smrti.

 

Pridobitev lastninske pravice z odločbo državnega organa

 

  1. člen

 

Lastninska pravica se pridobi s pravnomočno sodno odločbo ali dokončno odločbo upravnega organa, razen če zakon določa drugače.

 

Priposestvovanje

 

  1. člen

 

(1) Dobroverni lastniški posestnik premičnine pridobi lastninsko pravico na njej po preteku treh let.

 

(2) Dobroverni lastniški posestnik nepremičnine pridobi lastninsko pravico na njej po preteku desetih let.

 

(3) Če dobroverni lastniški posestnik, pod pogoji iz prejšnjega odstavka, izvršuje posest na delu nepremičnine, je ta del predmet samostojnega priposestvovanja.

 

Omejitev priposestvovanja

 

  1. člen

 

(1) Na javnem dobru in stvari izven pravnega prometa ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem.

 

(2) Pravica, pridobljena s priposestvovanjem, ne sme biti na škodo tistemu, ki je v dobri veri in v zaupanju v javne knjige pridobil pravico, še preden je bila s priposestvovanjem pridobljena pravica vpisana v javno knjigo.

 

Računanje priposestvovalne dobe

 

  1. člen

 

(1) Priposestvovalna doba začne teči tisti dan, ko je posestnik dobil stvar v dobroverno lastniško posest, konča pa se z iztekom zadnjega dne te dobe. Posestnik mora biti v dobri veri ves čas trajanja priposestvovalne dobe.

 

(2) V priposestvovalno dobo se všteva tudi čas, ko so posestni predniki sedanjega dobrovernega lastniškega posestnika imeli stvar v posesti kot dobroverni lastniški posestniki.

 

(3) Če naj se s priposestvovanjem pridobi solastnina, se dobra vera presoja glede vsakega solastnika.

 

(4) Če je bil posestni prednik nedobroveren, se dobra vera posestnega naslednika presoja samostojno.

 

(5) V priposestvovalno dobo se všteva tudi čas, ko posestnik neodvisno od svoje volje začasno ni mogel izvrševati posesti.

 

Dobra vera pravne osebe

 

  1. člen

 

Dobra vera pravne osebe se presoja po dobri veri njenih organov in drugih oseb, za katere je glede na njihovo delovno področje pomembno, da stvar pripada pravni osebi.

 

  1. odsek PRIDOBITEV LASTNINSKE PRAVICE NA NEPREMIČNINAH

 

Gradnja čez mejo nepremičnine

 

  1. člen

 

(1) Če nekdo zgradi zgradbo, katere del sega na, nad ali pod tujo nepremičnino (graditelj), lahko lastnik nepremičnine ali graditelj predlaga, da sodišče v nepravdnem postopku odloči o ureditvi medsebojnih razmerij.

 

(2) Sodišče lahko graditelju naloži, da poruši zgradbo in na nepremičnini vzpostavi prvotno stanje.

 

(3) Če bi bile posledice vzpostavitve prvotnega stanja v očitnem nesorazmerju s škodo, ki jo je zaradi gradnje utrpel lastnik nepremičnine, lahko sodišče določi lastniku nepremičnine primerno odškodnino in s sklepom določi novo mejo med sosednjima nepremičninama.

 

(4) Pri odločitvi iz prejšnjega odstavka sodišče upošteva vse okoliščine, zlasti pa upravičene interese udeležencev, vprašanje dobre vere graditelja in obnašanje lastnika nepremičnine, potem ko je izvedel za gradnjo.

 

Povečanje vrednosti nepremičnine

 

  1. člen

 

(1) Če nekdo (graditelj) s soglasjem lastnika nepremičnine postavi, prizida ali izboljša zgradbo, na nepremičnini ne pridobi lastninske pravice, lahko pa od lastnika nepremičnine zahteva tisto, za kar je bil ta obogaten.

 

(2) Lastnik in graditelj se lahko dogovorita, da na nepremičnini nastane solastnina. Graditelj lahko na podlagi dogovora zahteva izstavitev listine za vpis solastnine v zemljiško knjigo.

 

(3) Zastaralni roki za zahtevke graditelja tečejo od dneva, ko je graditelj izgubil posest nepremičnine.

 

Pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom

 

  1. člen

 

(1) Za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom se zahteva vpis v zemljiško knjigo.

 

(2) Vpis v zemljiško knjigo se opravi na podlagi listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo.

 

  1. odsek PRIDOBITEV LASTNINSKE PRAVICE NA PREMIČNINAH

 

Okupacija

 

  1. člen

 

Na premičnini, ki je brez lastnika, pridobi lastninsko pravico tisti, ki stvar vzame v posest z namenom, da si jo prilasti, razen če zakon določa drugače.

 

Obveznost najditelja

 

  1. člen

 

(1) Kdor najde in vzame premičnino v posest (najditelj), je dolžan o tem takoj obvestiti lastnika premičnine ali osebo, za katero utemeljeno meni, da je upravičena do prevzema premičnine.

 

(2) Če najditelj ne pozna osebe iz prejšnjega odstavka ali njenega naslova, je dolžan prijaviti najdbo na policiji.

 

(3) Policija lahko prevzame premičnino v hrambo oziroma pusti premičnino v hrambi najditelja.

 

(4) Če se premičnina lahko pokvari, ali če so z njenim vzdrževanjem povezani nesorazmerni stroški, jo policija lahko proda na javni dražbi ali po dnevni ceni. Izkupiček od prodaje stopi na mesto najdene premičnine.

 

(5) Če je vrednost najdene premičnine neznatna, najditelju najdbe ni treba prijaviti na policiji.

 

Pridobitev lastninske pravice z najdbo

 

  1. člen

 

(1) Najditelj, ki je izpolnil obveznosti iz 51. člena tega zakona, pridobi lastninsko pravico na premičnini s pretekom enega leta od obvestila ali prijave, če upravičenec ni zahteval njene izročitve in če se premičnina še vedno nahaja v hrambi pri najditelju ali policiji.

 

(2) Določila prejšnjega odstavka se smiselno uporablja tudi za najdeno premičnino, ki ima neznatno vrednost.

 

Najdba zaklada

 

  1. člen

 

(1) Zaklad po enakih delih pripada najditelju in lastniku premičnine ali nepremičnine, v kateri je bil najden, razen če zakon določa drugače.

 

(2) Zaklad je stvar večje vrednosti, ki je bila tako dolgo skrita, da ni več mogoče najti njenega lastnika.

 

(3) Najditelj zaklada je dolžan najdbo prijaviti policiji.

 

Prirast

 

  1. člen

 

Lastninska pravica na nepremičnini se razširi na premičnino, ki je postala sestavina nepremičnine.

 

Spojitev

 

  1. člen

 

(1) Če se premičnine, ki pripadajo različnim lastnikom, tako spojijo, da postanejo sestavine enotne premičnine, nastane na novi stvari solastninska pravica dotedanjih lastnikov, in sicer v sorazmerju z vrednostjo, ki so jo imele posamezne premičnine ob spojitvi.

 

(2) Če se lahko ena od premičnin šteje za glavno stvar, postane lastnik glavne stvari lastnik enotne premičnine.

 

(3) Glavna stvar je tista, ki se v skladu s splošnim prepričanjem šteje za glavno stvar.

 

Pomešanje

 

  1. člen

 

Če se premičnine različnih lastnikov tako pomešajo ali zlijejo, da jih ni mogoče več ločiti, ali da so z ločitvijo povezani nesorazmerni stroški, se smiselno uporabljajo določila 55. člena tega zakona.

 

Izdelava nove premičnine

 

  1. člen

 

(1) Kdor iz svojega materiala izdela ali si da izdelati novo premičnino, pridobi na njej lastninsko pravico.

 

(2) Če si nekdo iz tujega materiala izdela ali da izdelati novo premičnino, pridobi na njej lastninsko pravico, če vrednost dela ni bistveno nižja od vrednosti materiala.

 

(3) Če je material pripadal različnim lastnikom, se smiselno uporabljajo določila 55. in 56. člena tega zakona.

 

(4) Kot izdelava nove premičnine se šteje tudi obdelava površine s pisanjem, risanjem, slikanjem, tiskanjem, graviranjem ali na drug podoben način.

 

Pravice tretjih

 

  1. člen

 

(1) S prenehanjem lastninske pravice na premičnini na podlagi 55. do 57. člena tega zakona ugasnejo tudi druge pravice na njej.

 

(2) Če pridobi bivši lastnik solastninsko pravico enotne oziroma nove premičnine ali postane njen edini lastnik, oživijo na njegovem solastniškem deležu ali na enotni oziroma novi premičnini pravice, ki so bremenile premičnino, ki mu je pripadala.

 

Pridobitev lastninske pravice na plodovih

 

  1. člen

 

(1) Lastninska pravica na plodovih, ki jih daje stvar, pripada lastniku glavne stvari, razen če ta zakon določa drugače.

 

(2) Dobroverni lastniški posestnik stvari, ki daje plodove, pridobi lastninsko pravico na plodovih v trenutku njihove ločitve od glavne stvari. Enako velja za osebo, ki ima na podlagi pravnega razmerja z lastnikom glavne stvari pravico do plodov.

 

(3) Pod pogoji, ki jih določa zakon, lahko vsakdo pridobi lastninsko pravico na gozdnih sadežih, gobah in drugih prosto rastočih rastlinah.

 

Pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom

 

  1. člen

 

(1) Lastninska pravica na premičnini se pridobi z njeno izročitvijo v posest pridobitelja.

 

(2) Izročitev premičnine se šteje za opravljeno tudi z izročitvijo listine, na podlagi katere lahko pridobitelj razpolaga s premičnino, kot tudi z izročitvijo kakšnega njenega dela, ali pa z izločitvijo ali drugačno označitvijo stvari, ki pomeni njeno izročitev.

 

(3) Izročitev premičnine se šteje za opravljeno s sklenitvijo pravnega posla o prenosu lastninske pravice brez dejanske izročitve:

 

– če je bila premičnina že pred sklenitvijo pravnega posla v posesti pridobitelja (izročitev na kratko roko);

 

– če sta se stranki dogovorili, da premičnina kljub prenosu lastninske pravice še naprej ostane v posesti prenosnika (posestni konstitut).

 

(4) Če je stvar v posesti tretjega, se šteje izročitev premičnine za opravljeno v trenutku, ko je bil tretji obveščen o prenosu lastninske pravice (izročitev na dolgo roko). S tem prenosnik prenese svojo posredno posest na pridobitelja.

 

Naknadna pridobitev lastninske pravice

 

  1. člen

 

(1) Če je bila premičnina izročena, ko prenosnik ni imel pravice z njo razpolagati, to pravico pa je pridobil kasneje, je takrat pridobljena tudi lastninska pravica.

 

(2) Če je bila premičnina tako izročena več pridobiteljem, je lastninsko pravico pridobil tisti, ki mu je bila stvar prvemu izročena.

 

Izročitev po zastopniku

 

  1. člen

 

Izročitev premičnine pridobitelju se šteje za opravljeno, če je bila premičnina izročena njegovemu zastopniku.

 

Pogojni prenos lastninske pravice

 

  1. člen

 

Prenos lastninske pravice na premičnini se lahko veže na razvezni ali odložni pogoj, zlasti kot prenos lastninske pravice v zavarovanje ali pridržek lastninske pravice.

 

Posebni primeri pridobitve

 

  1. člen

 

(1) Lastninska pravica na premičnini se pridobi, tudi če prenosnik ni imel pravice razpolagati s stvarjo, če je pridobitelj v trenutku izročitve v dobri veri in če je pridobil stvar na podlagi odplačnega pravnega posla in so izpolnjeni drugi pogoji iz 40. člena tega zakona.

 

(2) Lastninska pravica se pridobi na način iz prejšnjega odstavka samo, če je bila premičnina prodana na javni dražbi, če prenosnik daje v okviru svoje dejavnosti takšne premičnine v promet ali če je prenosnik pridobil premičnino v posest po volji njenega lastnika.

 

(3) Če je bila izročitev opravljena s posestnim konstitutom, pridobitelj pridobi lastninsko pravico takrat, ko mu prenosnik izroči stvar v neposredno posest, razen če takrat ni več v dobri veri.

 

(4) S pridobitvijo lastninske pravice po določilih prejšnjih odstavkov ugasnejo vse druge pravice na stvari, če je pridobitelj v dobri veri mislil, da te pravice ne obstajajo.

 

(5) Prejšnji lastnik lahko v enem letu od prenehanja lastninske pravice zahteva od pridobitelja, naj mu premičnino proda po prometni ceni, če ima ta zanj poseben pomen.

 

  1. oddelek LASTNINSKA PRAVICA VEČ OSEB

 

  1. odsek SOLASTNINA

 

Pojem

 

  1. člen

 

(1) Več oseb ima solastninsko pravico na nerazdeljeni stvari (solastniki), če je delež vsakega izmed njih določen v sorazmerju s celoto (idealni delež).

 

(2) Če solastniški deleži niso določeni, se domneva, da so enaki.

 

Upravičenja solastnika

 

  1. člen

 

(1) Solastnik ima pravico imeti stvar v posesti in jo skupaj z drugimi solastniki uporabljati sorazmerno svojemu idealnemu deležu, ne da bi s tem kršil pravice drugih solastnikov.

 

(2) Plodovi, ki jih daje stvar v solastnini, se delijo med solastnike v skladu z njihovimi idealnimi deleži. Če to ni mogoče, so plodovi v solastnini solastnikov matične stvari.

 

(3) Solastnik lahko razpolaga s svojo pravico brez soglasja drugih solastnikov. Če je predmet solastnine nepremičnina, imajo drugi solastniki pri prodaji predkupno pravico. Če predkupno pravico uveljavlja hkrati več solastnikov, lahko vsak od njih uveljavlja predkupno pravico v sorazmerju s svojim idealnim deležem.

 

Upravljanje s stvarjo

 

  1. člen

 

(1) Solastniki imajo pravico skupno upravljati stvar v solastnini.

 

(2) Za posle v zvezi z rednim upravljanjem stvari je potrebno soglasje solastnikov, katerih idealni deleži sestavljajo več kot polovico njene vrednosti.

 

(3) Za posle rednega upravljanja se štejejo posli, ki so potrebni za obratovanje in vzdrževanje stvari za doseganje njenega namena.

 

(4) Če se v primerih iz drugega odstavka tega člena solastniki ne morejo sporazumeti, posel pa je nujen za redno vzdrževanje stvari, odloči o tem na predlog solastnika sodišče v nepravdnem postopku.

 

(5) Za posle, ki presegajo okvire rednega upravljanja, kot so zlasti razpolaganje s celotno stvarjo, določitev načina rabe in določitev upravitelja stvari, je potrebno soglasje vseh solastnikov.

 

(6) Če kdo od solastnikov dalj časa ni dosegljiv, lahko ostali solastniki predlagajo, da se mu določi skrbnik za poseben primer.

 

(7) Sklepi, ki jih sprejmejo solastniki v okviru upravljanja s stvarjo, učinkujejo tudi v korist in v breme pravnih naslednikov posameznega solastnika.

 

Bremena skupne stvari

 

  1. člen

 

Stroške uporabe, upravljanja in druga bremena, ki se nanašajo na celo stvar, krijejo solastniki v sorazmerju z velikostjo idealnih deležev.

 

Pravica zahtevati delitev

 

  1. člen

 

(1) Solastnik ima vedno pravico zahtevati delitev stvari, razen v neprimernem času.

 

(2) Pravni posel, s katerim se solastnik za daljši čas odreka pravici do delitve stvari, je ničen.

 

(3) Če se solastnik za določen čas odpove pravici zahtevati delitev stvari, zavezuje odpoved tudi njegove pravne naslednike.

 

Način delitve

 

  1. člen

 

(1) Solastniki sporazumno določijo način delitve stvari. Za pridobitev lastninske pravice se smiselno uporabljajo določila, ki urejajo pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom.

 

(2) Če se solastniki ne morejo sporazumeti, odloči o načinu delitve sodišče v nepravdnem postopku tako, da solastniki dobijo v naravi tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes.

 

(3) Sodišče lahko odloži delitev za največ tri leta, če kdo od solastnikov izkaže močnejši interes, da se stvar še nekaj časa ne razdeli, kot je interes solastnika, ki predlaga delitev.

 

(4) Če fizična delitev stvari v naravi ni mogoča niti z izplačilom razlike v vrednosti, ali je mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari, sodišče odloči, naj se stvar proda in razdeli kupnina (civilna delitev).

 

(5) Na predlog solastnika lahko sodišče odloči, da namesto prodaje pripada stvar v celoti njemu, če izplača druge solastnike tako, da jim plača sorazmerni del prodajne cene, ki jo določi sodišče. Če to predlaga več solastnikov, ima prednost tisti solastnik, ki ga določi sodišče, upoštevaje velikost idealnih deležev, dosedanji način rabe stvari in potrebe solastnikov.

 

(6) Solastnik, ki je po prejšnjem odstavku dobil stvar, pridobi lastninsko pravico na stvari s pravnomočnostjo odločbe. Drugim solastnikom mora izplačati njihove deleže najkasneje v treh mesecih od pravnomočnosti odločbe skupaj z obrestmi, po katerih se v kraju, kjer leži nepremičnina obrestujejo bančni depoziti za dobo treh mesecev, od dneva pravnomočnosti odločbe do dneva plačila. Drugi solastniki imajo do celotnega poplačila na stvari zakonito zastavno pravico.

 

Zavarovanja in jamstva ob delitvi

 

  1. člen

 

(1) Solastniku, ki je z delitvijo dobil stvar ali del stvari, odgovarjajo drugi solastniki za pravne in stvarne napake stvari v mejah vrednosti svojih idealnih deležev.

 

(2) Za odgovornost za stvarne in pravne napake se smiselno uporabljajo določila, ki veljajo za prodajno pogodbo.

 

(3) Če je predmet delitve nepremičnina, imajo ostali solastniki do izplačila na njej zastavno pravico do višine vrednosti svojih idealnih deležev, kot so bili ugotovljeni v sklepu o delitvi.

 

(4) Če je predmet delitve premičnina, obdržijo solastniki do izplačila na njej lastninsko pravico do višine vrednosti svojih idealnih deležev, kot so bili ugotovljeni s sklepom o delitvi.

 

  1. odsek SKUPNA LASTNINA

 

Pojem

 

  1. člen

 

(1) Več oseb ima lahko na nerazdeljeni stvari skupno lastnino (skupni lastniki), kadar njihovi deleži niso vnaprej določeni.

 

(2) Skupni lastniki skupno uporabljajo stvar in z njo razpolagajo ter solidarno odgovarjajo za obveznosti, ki nastanejo v zvezi s skupno stvarjo.

 

(3) Če eden od skupnih lastnikov samostojno razpolaga, se šteje, da tretji ni v dobri veri samo, če je tretji vedel, da je stvar v skupni lastnini in da se razpolaga brez soglasja skupnega lastnika.

 

(4) Vsak skupni lastnik ali njegov upnik sme vedno zahtevati delitev skupne stvari, razen v neprimernem času.

 

(5) Za skupno lastnino se smiselno uporabljajo določila o solastnini, če ni z zakonom drugače določeno.

 

  1. oddelek SOSEDSKO PRAVO

 

Prepoved medsebojnega vznemirjanja

 

  1. člen

 

(1) Zaradi sosedstva ali prostorske povezanosti nepremičnin, morajo lastniki teh nepremičnin svojo lastninsko pravico izvrševati tako, da se medsebojno ne vznemirjajo in da si ne povzročajo škode.

 

(2) Pravice, ki omejujejo lastninsko pravico lastnika sosednje ali prostorsko povezane nepremičnine (sosednje nepremičnine), se morajo izvrševati pošteno v skladu s krajevnimi običaji in na način, ki najmanj obremenjuje lastnika nepremičnine.

 

Uporaba določil

 

  1. člen

 

Določila tega poglavja, ki se nanašajo na lastnika, se smiselno uporabljajo tudi za neposrednega posestnika.

 

Prepovedana imisija

 

  1. člen

 

(1) Lastnik nepremičnine mora pri uporabi nepremičnine opuščati dejanja in odpravljati vzroke, ki izvirajo iz njegove nepremičnine in otežujejo uporabo drugih nepremičnin čez mero, ki je glede na naravo in namen nepremičnine ter glede na krajevne razmere običajna ali povzročajo znatnejšo škodo (prepovedana imisija).

 

(2) Brez posebnega pravnega naslova je prepovedano kakršnokoli motenje s posebnimi napravami.

 

Vzdrževalna dela

 

  1. člen

 

(1) Lastnik nepremičnine, na kateri je nujno treba izvesti dela, ki so potrebna za uporabo in izkoriščanje nepremičnine, lahko začasno uporabi sosednjo nepremičnino zaradi izvedbe del, če teh del ni mogoče izvesti drugače ali jih je mogoče izvesti samo z nesorazmernimi stroški.

 

(2) Po uporabi mora na sosednji nepremičnini vzpostaviti prejšnje stanje.

 

(3) Na zahtevo lastnika nepremičnine, ki jo je začasno uporabil, mora plačati primerno nadomestilo.

 

(4) Pred začetkom del je treba ob primernem času in na primeren način obvestiti lastnika ali posestnika tuje nepremičnine.

 

Ureditev meje

 

  1. člen

 

(1) Sodišče uredi mejo na podlagi močnejše pravice.

 

(2) Domneva se močnejša pravica po meji, ki je dokončno urejena v katastrskem postopku.

 

(3) Če vrednost spornega mejnega prostora presega dvakratno vrednost za določitev spora majhne vrednosti, lahko sodišče uredi mejo na podlagi močnejše pravice le, če predlagatelj in oseba, proti kateri je vložen predlog, s tem soglašata.

 

(4) Če močnejša pravica ni dokazana, ali če ni podano soglasje v smislu prejšnjega odstavka, sodišče uredi mejo po zadnji mirni posesti.

 

(5) Če se ne more ugotoviti zadnja mirna posest, sodišče uredi mejo tako, da sporni prostor razdeli po pravični oceni.

 

Ureditev meje v pravdi

 

  1. člen

 

Če vrednost spornega mejnega prostora presega dvakratno vrednost za določitev spora majhne vrednosti, predlagatelj in oseba, proti kateri je predlog vložen, pa ne soglašata, da se uredi meja na podlagi močnejše pravice, lahko vsak izmed njiju uveljavlja močnejšo pravico v pravdnem postopku v treh mesecih po pravnomočnosti sklepa o ureditvi meje.

 

Uporaba meje

 

  1. člen

 

Lastnik nepremičnine sme do polovice širine s svoje strani uporabljati mejno ograjo, jarek, pregrado in druge stvari, ki so namenjene označitvi meje.

 

Mejna znamenja

 

  1. člen

 

(1) Domneva se, da so mejne ograje, pregrade, drevesa, jarki in druge stvari, ki so namenjene označitvi meje, skupna lastnina lastnikov sosednjih nepremičnin.

 

(2) Mejna znamenja je treba vzdrževati na krajevno običajen način. Stroške vzdrževanja krijeta lastnika sosednjih nepremičnin po enakih delih.

 

(3) Za škodo, ki nastane zaradi nevzdrževanja tretjim osebam, solidarno odgovarjata lastnika sosednjih nepremičnin.

 

Drevo na meji

 

  1. člen

 

(1) Plodovi drevesa, ki stoji na meji, se delijo med lastnika sosednjih nepremičnin po enakih delih.

 

(2) Če drevo na meji ovira rabo katere od sosednjih nepremičnin, lahko lastnik nepremičnine zahteva, da se drevo odstrani na skupne stroške.

 

Plodovi, ki padejo na sosednjo nepremičnino

 

  1. člen

 

Na plodovih, ki padejo na sosednjo nepremičnino, pridobi lastnik te nepremičnine lastninsko pravico v trenutku ločitve plodov od glavne stvari.

 

Pravica odstraniti veje

 

  1. člen

 

(1) Lastnik nepremičnine ima pravico odstraniti in si prilastiti veje sosedovega drevesa, ki segajo v zračni prostor njegove nepremičnine in korenine, ki rastejo v njegovo nepremičnino, če ga motijo in če tega na njegov poziv ne stori lastnik sosednje nepremičnine.

 

(2) Če je lastniku sosednje nepremičnine s posebnim predpisom prepovedano ravnanje iz prejšnjega odstavka, ima pravico do odškodnine.

 

(3) Določila prvega odstavka tega člena se ne uporabljajo v primerih, kadar je meja nepremičnin v gozdu.

 

(4) Plodovi z vej, ki segajo v zračni prostor sosednje nepremičnine, postanejo z ločitvijo lastnina lastnika te nepremičnine.

 

Zasledovanje živali

 

  1. člen

 

(1) Domače in udomačene živali sme lastnik zasledovati na tuji nepremičnini.

 

(2) Lastnik ali posestnik lahko lastniku živali prepove dostop na nepremičnino le, če žival brez odlašanja sam izroči lastniku.

 

Prepoved poglabljanja

 

  1. člen

 

(1) Lastnik ne sme poglabljati svoje nepremičnine ali tako posegati vanjo, da bi zaradi posegov sosednja nepremičnina izgubila trdnost, stabilnost ali oporo.

 

(2) Lastnik nepremičnine, katere trdnost, stabilnost ali opora je zaradi posegov v nevarnosti, lahko zahteva prepoved nadaljevanja del za čas, dokler se ne zagotovijo in izvedejo primerni ukrepi, ki preprečujejo izgubo trdnosti, stabilnosti in opore. Če takih ukrepov ni mogoče izvesti, lahko zahteva prepoved posegov.

 

(3) Če je lastnik pri poglobitvah in posegih v svojo nepremičnino postavil posebne opore in konstrukcije, ki zagotavljajo stabilnost tuje nepremičnine, jih je dolžan redno vzdrževati. Za škodo, ki nastane zaradi teh opor in konstrukcij, odgovarja ne glede na krivdo.

 

Prepoved spreminjanja vodotoka

 

  1. člen

 

Lastnik nepremičnine ne sme na svoji nepremičnini na škodo sosednje nepremičnine spremeniti toka, njegove moči ter količine in kakovosti vode, ki teče čez njegovo nepremičnino.

 

Odtekanje meteornih padavin

 

  1. člen

 

Lastnik nepremičnine mora storiti vse potrebno, da meteorne padavine z njegove zgradbe ne odtekajo oziroma ne padajo na tujo nepremičnino.

 

Nujna pot

 

  1. člen

 

Sodišče dovoli nujno pot za nepremičnino, ki nima za redno rabo potrebne zveze z javno cesto ali pa bi bila taka zveza povezana z nesorazmernimi stroški.

 

Določitev nujne poti

 

  1. člen

 

(1) Sodišče dovoli nujno pot, če se z njo ne onemogoča ali znatno ovira uporaba nepremičnine, po kateri naj bi nujna pot potekala.

 

(2) Sodišče določi nujno pot tako, da se čim manj obremeni tuja nepremičnina.

 

(3) Za dovoljeno nujno pot je upravičenec dolžan plačati zavezancu primerno nadomestilo.

 

Prenehanje nujne poti

 

  1. člen

 

Nujno pot je mogoče spremeniti ali odpraviti, če zaradi spremenjenih okoliščin ni več potrebna.

 

Priključitev na komunalno omrežje

 

  1. člen

 

Določila o nujnih poteh se smiselno uporabljajo tudi za priključitev na javna komunalna in druga omrežja, če lastnik nepremičnine, ki to zahteva, izpolnjuje pogoje za priklop.

 

  1. oddelek VARSTVO LASTNINSKE PRAVICE

 

Vrnitveni zahtevek

 

  1. člen

 

(1) Lastnik lahko od vsakogar zahteva vrnitev individualno določene stvari.

 

(2) Lastnik mora dokazati, da ima na stvari, katere vrnitev zahteva, lastninsko pravico in da je stvar v dejanski oblasti toženca.

 

(3) Uveljavljanje zahtevka iz prvega odstavka tega člena ne zastara.

 

Posestnikovi ugovori

 

  1. člen

 

Neposredni posestnik lahko odkloni izročitev stvari njenemu lastniku, če je on ali posredni posestnik, od katerega izvaja pravico do posesti, upravičen do posesti.

 

Imenovanje prednika

 

  1. člen

 

Kdor ima v posesti stvar v tujem imenu, lahko ugovarja zahtevku tožnika na ta način, da imenuje posrednega posestnika ali prednika.

 

Pravni položaj dobrovernega lastniškega posestnika

 

  1. člen

 

(1) Dobroverni lastniški posestnik vrne stvar lastniku s plodovi, ki še niso bili obrani.

 

(2) Dobroverni lastniški posestnik ni dolžan plačati za uporabo stvari in ne odgovarja za poslabšanje in uničenje stvari, nastalo v času, ko je imel stvar v dobroverni posesti.

 

(3) Dobroverni lastniški posestnik ima pravico do povračila stroškov, potrebnih za vzdrževanje stvari.

 

(4) Dobroverni lastniški posestnik lahko zahteva vrnitev koristnih stroškov v tolikšni meri, kolikor se je vrednost stvari povečala.

 

(5) Potrebne in koristne stroške iz tretjega in četrtega odstavka tega člena je lastnik stvari dolžan povrniti dobrovernemu lastniškemu posestniku v tolikšni meri, kolikor ti stroški niso zajeti s koristmi, ki jih je dobil od stvari.

 

(6) Dobroverni lastniški posestnik ima pravico do povračila stroškov, ki jih je imel zaradi svojega zadovoljstva ali zaradi olepšanja stvari le toliko, kolikor se je njena vrednost povečala. Če se da to, kar je storil za zadovoljstvo ali olepšanje stvari, ločiti od nje brez poškodbe, ima dobroverni lastniški posestnik pravico to ločiti in obdržati zase.

 

(7) Dobroverni lastniški posestnik ima pravico pridržati stvar, dokler mu niso povrnjeni potrebni in koristni stroški, ki jih je imel v zvezi z njenim vzdrževanjem.

 

(8) Dobroverni lastniški posestnik postane nedobroveren od trenutka, ko mu je vročena tožba, lastnik pa lahko dokazuje, da je postal nedobroveren že pred vročitvijo tožbe.

 

(9) Terjatev povračila potrebnih in koristnih stroškov zastara v treh letih od dneva vrnitve stvari.

 

Pravni položaj nedobrovernega posestnika

 

  1. člen

 

(1) Nedobroverni posestnik je dolžan vrniti lastniku stvari vse plodove.

 

(2) Nedobroverni posestnik je dolžan povrniti vrednost obranih plodov, ki jih je porabil, odtujil ali uničil, kot tudi vrednost plodov, ki jih ni obral. Ta zahtevek zastara v treh letih od vrnitve stvari.

 

(3) Nedobroverni posestnik je dolžan povrniti škodo, nastalo s poslabšanjem ali uničenjem stvari, razen če bi ta škoda nastala tudi tedaj, ko bi bila stvar pri lastniku.

 

(4) Nedobroverni posestnik lahko zahteva povračilo potrebnih stroškov, ki bi jih imel tudi lastnik, če bi bila stvar pri njem.

 

(5) Nedobroverni posestnik ima pravico do povračila koristnih stroškov samo, če so koristni za lastnika.

 

(6) Nedobroverni posestnik nima pravice do povračila stroškov, ki jih je imel zaradi svojega zadovoljstva ali olepšanja stvari, lahko pa odnese stvar, ki jo je vgradil za svoje zadovoljstvo ali olepšanje stvari, če se da brez poškodbe ločiti od glavne stvari.

 

(7) Terjatev nedobrovernega posestnika stvari glede povračila stroškov zastara v treh letih od dneva vrnitve stvari.

 

Nedobrovernost posrednega posestnika

 

  1. člen

 

(1) Če je bil posredni posestnik nedobroveren, neposrednemu posestniku pa ta okoliščina ni bila znana ali ni mogla biti znana, odgovarja neposredni posestnik kot dobroverni lastniški posestnik.

 

(2) V primeru iz prejšnjega odstavka lahko lastnik v enem letu od vrnitve stvari uveljavlja zahtevke proti nedobrovernemu posrednemu posestniku.

 

Vrnitveni zahtevek domnevnega lastnika

 

  1. člen

 

(1) Dobroverni lastniški posestnik (domnevni lastnik) stvari ima ob odvzemu posesti pravico zahtevati njeno vrnitev tudi od dobrovernega lastniškega posestnika, pri katerem je stvar s šibkejšim pravnim naslovom.

 

(2) Če se dva štejeta za domnevna lastnika iste stvari, ima močnejši pravni naslov tisti, ki je stvar pridobil odplačno. Če pa sta njuna pravna naslova enako močna, ima prednost tisti, pri katerem je stvar v neposredni posesti.

 

(3) Zahtevek iz prvega odstavka tega člena ne zastara.

 

Zaščita pred vznemirjanjem

 

  1. člen

 

(1) Če kdo tretji protipravno vznemirja lastnika ali domnevnega lastnika, in sicer kako drugače, ne pa z odvzemom stvari, lahko lastnik oziroma domnevni lastnik s tožbo zahteva, da vznemirjanje preneha in se prepove nadaljnje vznemirjanje.

 

(2) Če je bila z vznemirjanjem iz prejšnjega odstavka povzročena škoda, ima lastnik pravico zahtevati njeno povrnitev po splošnih pravilih o povrnitvi škode.

 

(3) Zahtevek iz prvega odstavka tega člena ne zastara.

 

Varstvo solastnika in skupnega lastnika

 

  1. člen

 

Solastnik in skupni lastnik imata pravico do tožbe za varstvo lastninske pravice na celi stvari, solastnik pa tudi pravico do tožbe za varstvo svoje pravice na delu stvari.

 

  1. oddelek PRENEHANJE LASTNINSKE PRAVICE

 

Pridobitev lastninske pravice drugega

 

  1. člen

 

Lastninska pravica, ki jo ima nekdo na stvari, preneha, če kdo drug pridobi lastninsko pravico na njej.

 

Opustitev

 

  1. člen

 

(1) Lastninska pravica na premičnini preneha z opustitvijo stvari.

 

(2) Stvar se šteje za opuščeno, če njen lastnik nedvoumno izrazi voljo, da je ne želi več imeti v lastnini.

 

Uničenje stvari

 

  1. člen

 

Lastninska pravica preneha, če je stvar uničena. Na ostankih uničene stvari obdrži lastnik lastninsko pravico.

 

Prenehanje v drugih primerih

 

  1. člen

 

Lastninska pravica preneha tudi v drugih primerih, ki jih določa zakon.

 

  1. del ETAŽNA LASTNINA

 

  1. oddelek SPLOŠNO

 

Pojem

 

  1. člen

 

(1) Etažna lastnina je lastnina posameznega dela zgradbe in solastnina skupnih delov.

 

(2) Posamezni del zgradbe mora predstavljati samostojno funkcionalno celoto, primerno za samostojno uporabo, kot so zlasti stanovanje, poslovni prostor ali drug samostojen prostor. K posameznemu delu v etažni lastnini lahko spadajo tudi drugi individualno odmejeni prostori, če so del nepremičnine v solastnini etažnih lastnikov.

 

(3) Skupni deli zgradbe so drugi deli, namenjeni skupni rabi etažnih lastnikov, in zemljišče, na katerem stoji zgradba. Med skupne dele lahko spadajo tudi druge nepremičnine.

 

(4) Solastnina vseh etažnih lastnikov na skupnih delih je neločljivo povezana z lastnino na posameznem delu. Solastnini na skupnih delih se ni mogoče odpovedati.

 

(5) Nihče od solastnikov ne more zahtevati delitve solastnine na skupnih delih.

 

Določitev solastniškega deleža

 

  1. člen

 

Solastniški delež vsakega etažnega lastnika na skupnih delih se določa ob upoštevanju uporabne vrednosti posameznega dela v etažni lastnini v razmerju do skupne uporabne vrednosti nepremičnine, razen če zakon ali pravni posel določa drugače.

 

  1. oddelek NASTANEK ETAŽNE LASTNINE

 

Načini nastanka

 

  1. člen

 

(1) Etažna lastnina nastane na podlagi pravnega posla ali z odločbo sodišča in z vpisom v zemljiško knjigo.

 

(2) Pravni posel za pridobitev etažne lastnine je lahko sporazum o delitvi solastnine v etažno lastnino (sporazum o delitvi) ali enostranski pravni posel.

 

Sporazum

 

  1. člen

 

(1) Sporazum o delitvi mora vsebovati imena etažnih lastnikov, zemljiškoknjižno označbo nepremičnin, natančen opis posameznega dela zgradbe v razmerju do ostalih delov, opis skupnih delov in določitev solastniških deležev na skupnih delih ter pogodbeno ureditev medsebojnih razmerij med etažnimi lastniki v obsegu, določenem s prvim odstavkom 116. člena tega zakona.

 

(2) Če je kateri od solastniških deležev na nepremičnini obremenjen s hipoteko ali zemljiškim dolgom, je sporazumna delitev možna samo s soglasjem upnika. Sporazum o delitvi mora določiti posamezen del zgradbe v etažni lastnini, na katerega preide obremenitev.

 

Enostranski pravni posel

 

  1. člen

 

Lastnik nepremičnine lahko razdeli svojo lastninsko pravico na nepremičnini v etažno lastnino z enostranskim pravnim poslom. Imeti mora enake sestavine kot sporazum iz 108. člena tega zakona.

 

Sodna odločba

 

  1. člen

 

(1) Vsak solastnik nepremičnine lahko zahteva, da sodišče v nepravdnem postopku razdeli solastnino na nepremičnini v etažno lastnino, če je takšna delitev mogoča.

 

(2) Če je kateri od solastniških deležev na nepremičnini obremenjen s hipoteko ali zemljiškim dolgom, sodišče s sklepom določi, na kateri posamezni del v etažni lastnini preide obremenitev, tako, da se z delitvijo ne poslabša položaj upnika.

 

(3) Sklep sodišča mora vsebovati vse sestavine sporazuma iz 108. člena tega zakona.

 

Prehod hipoteke in zemljiškega dolga

 

  1. člen

 

Hipoteka in zemljiški dolg, ki bremenita celotno nepremičnino, ki se razdeli na etažno lastnino, preideta na vse posamezne dele v etažni lastnini.

 

  1. oddelek RAZPOLAGANJE

 

Razpolaganje z etažno lastnino

 

  1. člen

 

(1) Etažna lastnina je predmet razpolaganja kot celota.

 

(2) Za razpolaganje z etažno lastnino se uporabljajo določila tega zakona, ki urejajo razpolaganje z nepremičninami.

 

Sprememba solastnine na skupnih delih nepremičnine v etažno lastnino

 

  1. člen

 

(1) Etažni lastniki lahko sklenejo pisni sporazum, da skupni deli postanejo del posameznega dela v etažni lastnini, če je to mogoče.

 

(2) Etažni lastniki se lahko sporazumejo tudi o tem, da iz skupnih delov nastane nov posamezen del v etažni lastnini, če je to mogoče. Za vsebino sporazuma se smiselno uporablja določila 108. člena tega zakona.

 

Delitev in spojitev posameznih delov

 

  1. člen

 

(1) Etažni lastnik lahko s pravnim poslom razdeli posamezni del v etažni lastnini v dva ali več novih posameznih delov v etažni lastnini, če je to mogoče. Pri tem se solastniški delež na skupnih delih, ki pripada razdeljenemu posameznemu delu v etažni lastnini, v prejšnjem obsegu razdeli na nove solastniške deleže za vsak nov posamezni del.

 

(2) Pravni posel mora vsebovati zemljiškoknjižno označbo posameznega dela zgradbe, opis in razmejitev novo nastalih posameznih delov in določitev solastniških deležev na skupnih delih za vsak nov posamezni del v etažni lastnini.

 

(3) Vse stroške v zvezi z delitvijo krije etažni lastnik posameznega dela, ki se deli.

 

(4) Dva ali več posameznih delov v etažni lastnini se lahko s pravnim poslom spoji v nov posamezni del v etažni lastnini. Za ta pravni posel se smiselno uporabljajo določila, ki urejajo delitev posameznega dela v etažni lastnini.

 

(5) Pogodba iz 116. člena tega zakona lahko določi, da se delitev ali spojitev ne smeta opraviti ali pa da sta vezani na soglasje drugih etažnih lastnikov.

 

  1. oddelek RAZMERJA MED ETAŽNIMI LASTNIKI

 

Pravice in obveznosti na skupnih delih

 

  1. člen

 

Pravice in obveznosti etažnih lastnikov na skupnih delih so sorazmerne z njihovim solastniškim deležem, če zakon ali pogodba ne določa drugače.

 

Pogodba o medsebojnih razmerjih

 

  1. člen

 

(1) Etažni lastniki morajo skleniti pogodbo o medsebojnih razmerjih, s katero uredijo zlasti:

 

– opredelitev stroškov in obveznosti, ki bremenijo etažne lastnike, če odstopajo od določila 115. člena tega zakona,

 

– način oblikovanja rezervnega sklada, če presega najnižji znesek iz tretjega odstavka 119. člena tega zakona;

 

– morebitne posebne omejitve pri uporabi posameznih delov v etažni lastnini;

 

– način uporabe skupnih delov;

 

– namen uporabe posameznih delov v etažni lastnini;

 

– nastopanje etažnih lastnikov v pravnem prometu;

 

– način upravljanja skupnih delov;

 

– uporabo posameznih delov v etažni lastnini v posebne namene;

 

– zavarovanje zgradbe kot celote;

 

– pooblastila upravnika, če odstopajo od 118. člena tega zakona.

 

(2) Pogodba o medsebojnih razmerjih mora biti sklenjena v pisni obliki in učinkuje proti vsakemu novemu etažnemu lastniku.

 

Upravljanje skupnih delov nepremičnine

 

  1. člen

 

(1) Za upravljanje skupnih delov se smiselno uporabljajo določila tega zakona, ki urejajo solastnino, razen če pogodba o medsebojnih razmerjih določa drugače.

 

(2) Če etažni lastniki ne dosežejo soglasja glede posla, ki presega redno upravljanje, lahko etažni lastniki, ki imajo več kot polovico solastniških deležev na skupnih delih, predlagajo, da o poslu odloči sodišče v nepravdnem postopku. Sodišče pri odločanju upošteva zlasti vrsto posla ter porazdelitev bremen in posledic za etažne lastnike, ki so poslu nasprotovali.

 

(3) Določilo prejšnjega odstavka se uporablja tudi za spremembo pogodbe o medsebojnih razmerjih v delu, ki se nanaša na redno upravljanje s skupnimi deli.

 

Upravnik

 

  1. člen

 

(1) Če ima nepremičnina več kot dva etažna lastnika in več kot osem posameznih delov, morajo etažni lastniki določiti upravnika.

 

(2) Določitev upravnika se šteje za posel rednega upravljanja.

 

(3) Če upravnik ni določen, lahko vsak etažni lastnik predlaga, da ga določi sodišče v nepravdnem postopku.

 

(4) Upravnik ima naslednja pooblastila:

 

– izvajati sklepe etažnih lastnikov;

 

– skrbeti za redno vzdrževanje in obratovanje skupnih delov;

 

– poskrbeti za porazdelitev in izterjavo obveznosti;

 

– upravljati z rezervnim skladom in s skupnim denarjem;

 

– zastopati etažne lastnike v poslih upravljanja in v imenu preostalih etažnih lastnikov vložiti izključitveno tožbo ter tožbo za plačilo stroškov in obveznosti, ki bremenijo etažnega lastnika.

 

(5) Upravnik mora pri svojem delovanju upoštevati interese etažnih lastnikov.

 

Obvezen rezervni sklad

 

  1. člen

 

(1) Če ima nepremičnina več kot dva etažna lastnika in več kot osem posameznih delov, morajo etažni lastniki ustanoviti rezervni sklad za kritje bodočih stroškov rednega upravljanja.

 

(2) Sredstva rezervnega sklada so skupno premoženje etažnih lastnikov. Sredstva vodi upravnik ločeno na posebnem računu.

 

(3) Merila za določitev prispevka etažnega lastnika v rezervni sklad in najnižjo vrednost prispevka določi podzakonski predpis.

 

(4) Sredstva rezervnega sklada je mogoče uporabiti samo za poravnavo stroškov vzdrževanja in potrebnih izboljšav ter za odplačevanje v te namene najetih posojil. Izvršba na sredstva rezervnega sklada je dopustna samo iz teh razlogov.

 

(5) Etažni lastnik nima pravice zahtevati vračila vplačil v rezervni sklad niti zahtevati delitve.

 

(6) Če etažni lastnik ne vplača svojega prispevka v rezervni sklad, ga mora upravnik pisno pozvati k plačilu. Poziv upravnika se šteje za verodostojno listino v smislu zakona o izvršbi in zavarovanju.

 

Zakonito stvarno breme

 

  1. člen

 

(1) Če ima nepremičnina več kot dva etažna lastnika in več kot osem posameznih delov, obstoji na posameznem delu v etažni lastnini stvarno breme v korist drugih etažnih lastnikov za stroške upravljanja in vplačila v obvezen rezervni sklad do višine petkratnega zneska najnižjega vplačila v rezervni sklad.

 

(2) Stvarno breme iz prejšnjega odstavka ima najboljši vrstni red.

 

  1. oddelek OMEJITVE ETAŽNE LASTNINE

 

Dolžnosti etažnega lastnika

 

  1. člen

 

(1) Etažni lastnik mora v primernem času zagotoviti popravila v svojem delu v etažni lastnini, če je to potrebno, da se odvrne škoda, ki se povzroča drugim delom zgradbe.

 

(2) Etažni lastnik mora dovoliti vstop v svoj posamezni del, da se lahko opravijo popravila in izboljšave na skupnih delih, ki jih drugače ni mogoče opraviti ali pa jih je mogoče opraviti le z nesorazmernimi stroški.

 

(3) Če etažni lastnik ne dopusti vstopa, odloči o tem na zahtevo upravnika oziroma preostalih etažnih lastnikov sodišče v nepravdnem postopku.

 

(4) Popravila oziroma izboljšave se morajo opraviti v najkrajšem možnem času in z motnjami, ki najmanj prizadenejo etažnega lastnika.

 

(5) Etažni lastnik mora biti o nameravanih posegih obveščen v primernem roku.

 

(6) Etažni lastniki morajo upravniku ali drugim etažnim lastnikom posredovati podatke in omogočiti vpogled v vse listine, ki so potrebne za upravljanje skupnih delov.

 

Spremembe na posameznih delih v etažni lastnini

 

  1. člen

 

(1) Etažni lastnik sme brez soglasja ostalih etažnih lastnikov izvajati spremembe v svojem posameznem delu v etažni lastnini, če te ne pomenijo poslabšanja za kakšen drug del nepremičnine.

 

(2) Kadar spremembe v posameznem delu v etažni lastnini pomenijo tudi večji poseg v skupne dele, etažni lastnik ne sme začeti izvajati del brez soglasja etažnih lastnikov, ki imajo več kot polovico solastniških deležev na skupnih delih.

 

Izključitvena tožba

 

  1. člen

 

(1) Če etažni lastnik ali drug uporabnik posameznega dela v etažni lastnini grobo krši temeljna pravila sosedskega sožitja ali svoje dolžnosti po pogodbi o medsebojnih razmerjih, tako, da je skupnost z njim nevzdržna, lahko etažni lastniki, ki imajo več kot polovico solastniških deležev na skupnih delih, sprejmejo sklep, da se kršilec opomni.

 

(2) Če kršilec kljub opominu nadaljuje s svojim ravnanjem, lahko etažni lastniki, ki imajo več kot polovico solastniških deležev na skupnih delih, sprejmejo sklep, da se vloži tožba za njegovo izključitev in prodajo njegovega posameznega dela.

 

(3) Sodba o izključitvi se izvrši s prodajo posameznega dela v etažni lastnini po pravilih, ki urejajo izvršbo na nepremičnine.

 

Predkupna pravica

 

  1. člen

 

(1) Če ima nepremičnina dva ali več etažnih lastnikov in nima več kot pet posameznih delov, imajo pri prodaji posameznega dela v etažni lastnini drugi etažni lastniki predkupno pravico.

 

(2) Za uveljavljanje predkupne pravice se smiselno uporabljajo določila tega zakona, ki urejajo predkupno pravico solastnikov.

 

  1. oddelek PRENEHANJE ETAŽNE LASTNINE

 

Prenehanje po volji etažnih lastnikov

 

  1. člen

 

Etažna lastnina se lahko spremeni v solastnino ali lastninsko pravico na nepremičnini s pravnim poslom. Za pravni posel se smiselno uporabljajo določila, ki urejajo nastanek etažne lastnine.

 

Uničenje zgradbe

 

  1. člen

 

Etažna lastnina preneha z uničenjem celotne zgradbe. Etažni lastniki postanejo solastniki nepremičnine in ostankov zgradbe v skladu s svojim idealnim deležem na skupnih delih.

 

Uničenje posameznega dela

 

  1. člen

 

Če je uničen posamezen del v etažni lastnini in ga ni mogoče obnoviti, etažna lastnina na tem delu preneha.

 

  1. del ZASTAVNA PRAVICA

 

  1. oddelek SKUPNA DOLOČILA

 

Pojem

 

  1. člen

 

(1) Zastavna pravica je pravica zastavnega upnika, da se zaradi neplačila zavarovane terjatve ob njeni zapadlosti poplača skupaj z obrestmi in stroški iz vrednosti zastavljenega predmeta pred vsemi drugimi upniki zastavitelja.

 

(2) Zastavitelj lahko ustanovi zastavno pravico za zavarovanje svojega ali tujega dolga.

 

(3) Predmet zastavne pravice so lahko stvari, pravice in vrednostni papirji, če je mogoče z njimi razpolagati in če imajo premoženjsko vrednost.

 

Zastavna pravica glede bodočih in pogojnih terjatev

 

  1. člen

 

Zastavna pravica se lahko ustanovi tudi za zavarovanje bodoče ali pogojne terjatve.

 

Nastanek zastavne pravice

 

  1. člen

 

Zastavna pravica lahko nastane na podlagi pravnega posla, zakona ali odločbe sodišča.

 

Nastanek zastavne pravice na podlagi pravnega posla

 

  1. člen

 

Za pridobitev zastavne pravice se zahteva veljaven pravni posel, iz katerega izhaja obveznost ustanoviti zastavno pravico, ter izpolnitev drugih pogojev, ki jih določa ta zakon.

 

Ničnost pogodbenih določil

 

  1. člen

 

(1) Pogodbeni določili, da zastavljena stvar preide v last zastavnega upnika, če njegova terjatev ob zapadlosti ne bo plačana in o prodaji zastavljene stvari po vnaprej določeni ceni, sta nični, razen če ta zakon določa drugače.

 

(2) Dogovora o prehodu lastninske pravice in prodaji po določeni ceni sta veljavna, če sta sklenjena po zapadlosti zavarovane terjatve.

 

Pravica razpolaganja

 

  1. člen

 

Za pridobitev zastavne pravice na podlagi pravnega posla mora zastavitelj imeti pravico razpolagati s predmetom zastave.

 

Nastanek zakonite zastavne pravice

 

  1. člen

 

Zakonita zastavna pravica nastane v trenutku, ko so izpolnjeni vsi pogoji, ki jih za nastanek zastavne pravice določa zakon.

 

Nastanek zastavne pravice na podlagi sodne odločbe

 

  1. člen

 

Zastavna pravica na podlagi sodne odločbe nastane z njeno pravnomočnostjo, razen če zakon določa drugače.

 

Večkratna zastavitev

 

  1. člen

 

Če je predmet zastavljen več zastavnim upnikom, se vrstni red njihovega popolnega poplačila določa po trenutku nastanka zastavne pravice.

 

Prenehanje

 

  1. člen

 

(1) Če preneha zavarovana terjatev, zastavna pravica preneha, razen če zakon določa drugače.

 

(2) Zastavna pravica preneha tudi s prenehanjem predmeta zastave. Če na mesto predmeta zastave stopi nov predmet, ki je zastavljiv, zastavni upnik pridobi enako vrsto zastavne pravice na novem predmetu.

 

  1. oddelek ZASTAVNA PRAVICA NA NEPREMIČNINAH (HIPOTEKA)

 

Pojem

 

  1. člen

 

Hipoteka je zastavna pravica na nepremičninah.

 

Hipoteka na nepremičnini v lasti več oseb

 

  1. člen

 

(1) Vsak solastnik lahko ustanovi hipoteko na svojem idealnem deležu brez soglasja drugih solastnikov.

 

(2) Za pogodbeno ustanovitev hipoteke na celotni nepremičnini, ki je predmet solastnine, je potrebno soglasje vseh solastnikov.

 

(3) Če je nepremičnina v skupni lastnini, je lahko hipoteka ustanovljena le na nepremičnini kot celoti.

 

Obseg hipoteke

 

  1. člen

 

(1) Hipoteka obsega nepremičnino v celoti, kot tudi vse njene sestavine in plodove, dokler ti niso ločeni od glavne stvari.

 

(2) Hipoteka obsega tudi pritikline, ki so v lasti zastavitelja.

 

Nastanek hipoteke na podlagi pravnega posla

 

  1. člen

 

(1) Za pridobitev hipoteke na podlagi pravnega posla se zahteva vpis v zemljiško knjigo.

 

(2) Vpis v zemljiško knjigo se opravi na podlagi listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo.

 

(3) Listina iz prejšnjega odstavka mora vsebovati označbo hipotekarnega upnika in dolžnika zavarovane terjatve ter zastavitelja, če ta hkrati ni dolžnik zavarovane terjatve, pravni temelj, zemljiškoknjižno označbo nepremičnine, na kateri se ustanavlja hipoteka in višino ter zapadlost zavarovane terjatve.

 

Nastanek hipoteke na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa

 

  1. člen

 

(1) Pravni posel o ustanovitvi hipoteke je lahko sklenjen v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, v katerem zastavitelj soglaša, da se terjatev zavaruje z vknjižbo hipoteke na zastaviteljevi nepremičnini in da se po zapadlosti terjatve opravi poplačilo terjatve iz kupnine, dosežene s prodajo in izpraznitev ter izročitev nepremičnine v enem mesecu po prodaji.

 

(2) Neposredna izvršljivost notarskega zapisa se zaznamuje v zemljiški knjigi in učinkuje tudi proti vsakemu kasnejšemu pridobitelju lastninske pravice na zastavljeni nepremičnini.

 

(3) Vknjižbo hipoteke in zaznambo izvršljivosti mora nemudoma po sklenitvi posla predlagati notar.

 

Nastanek hipoteke na podlagi sodne odločbe

 

  1. člen

 

Hipoteka nastane na podlagi sodne odločbe z vpisom v zemljiško knjigo.

 

Zakonita hipoteka

 

  1. člen

 

Zakonita hipoteka nastane s trenutkom, ko so izpolnjeni pogoji, predpisani z zakonom.

 

Skupna hipoteka

 

  1. člen

 

(1) Za zavarovanje iste terjatve se lahko hipoteka ustanovi na več nepremičninah.

 

(2) Hipotekarni upnik lahko v tem primeru zahteva poplačilo svoje terjatve s prodajo nepremičnine vsakega od zastaviteljev, in to v kakršnemkoli vrstnem redu.

 

Maksimalna hipoteka

 

  1. člen

 

(1) Hipoteka se lahko ustanovi tudi tako, da se določi najvišji znesek, do katerega za zavarovane terjatve jamči nepremičnina (maksimalna hipoteka).

 

(2) Z maksimalno hipoteko se lahko zavaruje posamezna terjatev ali terjatve, ki izvirajo iz določenega pravnega razmerja, katerih višina v trenutku ustanovitve hipoteke ni določena.

 

(3) Z maksimalno hipoteko so do najvišjega zneska zavarovane tudi vse obresti in stroški zavarovanih terjatev.

 

(4) V primeru odstopa terjatve, zavarovane z maksimalno hipoteko, je prenos hipoteke izključen.

 

Več hipotek na isti stvari

 

  1. člen

 

(1) Na isti nepremičnini se lahko ustanovi več hipotek.

 

(2) Ničen je dogovor, s katerim se zastavitelj zaveže, da na nepremičnini ne bo ustanovil nadaljnjih hipotek.

 

(3) Šele ko je prvi upnik poplačan v celoti, se poplača naslednji upnik in tako po vrsti.

 

(4) Če je upnik sporazumno poplačan, se naslednji upniki pomaknejo za eno mesto navzgor.

 

Prenos hipoteke

 

  1. člen

 

(1) S prenosom zavarovane terjatve se prenese tudi hipoteka, če ni dogovorjeno drugače.

 

(2) Prenos hipoteke učinkuje šele z vpisom v zemljiško knjigo.

 

Nadhipoteka

 

  1. člen

 

(1) Nadhipoteka je zastavna pravica na terjatvi, zavarovani s hipoteko.

 

(2) Hipotekarni upnik lahko ustanovi nadhipoteko v korist tretjega brez soglasja zastavitelja.

 

(3) Za nadhipoteko se uporabljajo določila, ki urejajo zastavno pravico na terjatvi.

 

Nedeljivost hipoteke

 

  1. člen

 

(1) Hipoteka je namenjena zavarovanju terjatve vse do njenega dokončnega poplačila. Če je terjatev plačana delno, se hipoteka ne zmanjša.

 

(2) Ob delitvi nepremičnine, ki je obremenjena s hipoteko, je vsak od delov nepremičnine obremenjen s hipoteko v celoti.

 

(3) Če je hipoteka ustanovljena na celotni stvari v solastnini, lahko vsak solastnik plača celoten dolg. S plačilom pridobi zavarovano terjatev skupaj s hipoteko.

 

Prodaja nepremičnine, zavarovane s hipoteko, pred zapadlostjo terjatve

 

  1. člen

 

Če zastavitelj s svojim ravnanjem zmanjšuje vrednost v hipoteko dane nepremičnine ali kako drugače slabša njeno stanje, lahko hipotekarni upnik zahteva od sodišča, naj naloži hipotekarnemu dolžniku, da opusti takšna dejanja; če pa dolžnik tega ne stori, lahko zahteva prisilno izterjavo s hipoteko zavarovane terjatve še pred njeno zapadlostjo.

 

Prepoved antihreze

 

  1. člen

 

Ničen je dogovor, s katerim si hipotekarni upnik izgovori pravico do pobiranja plodov, ki jih daje nepremičnina, ali da bo nepremičnino kako drugače izkoriščal.

 

Poplačilo iz hipoteke

 

  1. člen

 

(1) Če dolžnik v roku ne plača terjatve, lahko upnik s tožbo zahteva, da se zastavljena nepremičnina proda.

 

(2) Če je hipoteka nastala na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa, lahko upnik od notarja zahteva, da ugotovi zapadlost terjatve in opravi prodajo zastavljene nepremičnine in poplačilo upnikov oziroma predlaga izvršbo.

 

(3) Kupec nepremičnine sme ne glede na zakonske ali pogodbene roke pisno odpovedati pogodbo o rabi nepremičnine (zlasti najem in zakup), ki je nastala po ustanovitvi hipoteke, z odpovednim rokom enega meseca.

 

Prenehanje hipoteke

 

  1. člen

 

(1) Hipoteka preneha z izbrisom iz zemljiške knjige, v katero je vpisana.

 

(2) Izbris hipoteke se lahko zahteva:

 

– če dolžnik plača terjatev, ki je z njo zavarovana;

 

– če terjatev, zavarovana s hipoteko, preneha;

 

– če se hipotekarni upnik odreče hipoteki;

 

– če je ista oseba postala lastnik nepremičnine in imetnik hipoteke na tej nepremičnini;

 

– če hipoteka s potekom časa ugasne;

 

– če se zastavljena stvar proda za poplačilo zavarovane terjatve.

 

(3) Hipoteka ugasne s potekom desetih let od dneva dospelosti zavarovane terjatve.

 

(4) Če je po kakršnemkoli naslovu lastnik s hipoteko obremenjene nepremičnine prejel v nadomestilo drugo nepremičnino, preide hipoteka na to nepremičnino.

 

  1. oddelek ZASTAVNA PRAVICA NA PREMIČNINAH (ROČNA ZASTAVA)

 

Nastanek

 

  1. člen

 

(1) Zastavna pravica na premičnini nastane na podlagi veljavne zastavne pogodbe, ko zastavitelj zastavnemu upniku izroči zastavljeno premičnino v neposredno posest.

 

(2) Zastavna pravica nastane tudi, če se zastavljena premičnina izroči v neposredno posest tretjemu tako, da njeno izročitev lahko zahteva samo zastavni upnik.

 

Dobra vera zastavnega upnika

 

  1. člen

 

(1) Dobroverni zastavni upnik pridobi zastavno pravico, tudi če zastavitelj ni imel pravice razpolagati, če ima zastavitelj premičnino v svoji posesti po volji njenega lastnika.

 

(2) Zastavni upnik, ki je v dobri veri glede neobstoja drugih zastavnih pravic, pridobi zastavno pravico z najboljšim vrstnim redom, če ima zastavitelj premičnino v svoji posesti.

 

Hramba zastavljene stvari

 

  1. člen

 

Zastavni upnik mora hraniti zastavljeno premičnino kot dober gospodarstvenik oziroma kot dober gospodar. Zavarovana terjatev se poveča za potrebne stroške, ki jih je imel zastavni upnik z zastavljeno premičnino.

 

Uporaba zastavljene stvari

 

  1. člen

 

(1) Zastavni upnik nima pravice uporabljati zastavljene premičnine ali je izročiti drugemu v rabo ali v zastavo (podzastava), razen če mu to dovoli zastavitelj.

 

(2) Zastavni upnik, ki uporablja zastavljeno premičnino brez zastaviteljevega dovoljenja ali jo izroči drugemu v rabo ali v zastavo, odgovarja tudi za naključno uničenje ali poškodbo stvari, ki bi se zgodila pri tem.

 

(3) Terjatev zastavitelja nasproti zastavnemu upniku za povrnitev škode zaradi poslabšanja stvari zastara v enem letu od dneva, ko je bila stvar vrnjena.

 

Plodovi zastavljene stvari

 

  1. člen

 

(1) Na plodovih zastavljene premičnine, ki se ločijo od glavne stvari med trajanjem zastavne pravice, pridobi lastninsko pravico zastavni dolžnik, če v zastavni pogodbi ni določeno drugače.

 

(2) Če zastavni upnik pridobi lastninsko pravico na plodovih, se za vrednost plodov zmanjša zavarovana terjatev. Vrednost plodov se najprej odšteje od povračila stroškov, do katerega ima pravico zastavni upnik, nato od dolžnih obresti in končno od glavnice.

 

(3) Prvi in drugi odstavek tega člena veljata tudi za koristi, dosežene z rabo zastavljene premičnine.

 

Odvzem zastavljene stvari od zastavnega upnika

 

  1. člen

 

Na zahtevo zastavitelja sodišče odredi, naj se zastavljena premičnina vzame zastavnemu upniku in izroči nekomu tretjemu, da jo ima v posesti zanj in za njegov račun, če zastavni upnik ne hrani zastavljene premičnine tako, kot bi jo moral, če jo brez zastaviteljevega dovoljenja uporablja ali daje v rabo drugemu ali če je ne uporablja v skladu z danim dovoljenjem, in sploh če ravna z njo v nasprotju s pogodbo in zakonom.

 

Napaka zastavljene stvari

 

  1. člen

 

Če se pokaže, da ima zastavljena premičnina kakšno stvarno ali pravno napako, za katero zastavni upnik v trenutku sklepanja zastavne pogodbe ni vedel, oziroma je bilo dogovorjeno, da bo napaka do izročitve stvari v posest odpravljena in zaradi napake zastavljena premičnina ne pomeni zadostnega zavarovanja za poplačilo zavarovane terjatve, ima zastavni upnik pravico zahtevati od zastavitelja drugo primerno zavarovanje.

 

Predčasna prodaja zastavljene stvari

 

  1. člen

 

(1) Če se zastavljena premičnina kvari ali če sicer izgublja vrednost in je nevarnost, da bi postala nezadostna za zavarovanje upnikove terjatve, lahko sodišče na zahtevo zastavnega upnika ali zastavitelja po zaslišanju druge stranke lahko odredi, naj bo stvar prodana in določi pogoje prodaje. Prodaja se opravi na javni dražbi ali po morebitni borzni ali tržni ceni. Kupnina se po odbitju stroškov postopka in prodaje izplača zastavnemu upniku na račun zavarovane terjatve tako, da se pri tem upoštevajo obresti v višini bančne eskontne stopnje v kraju izpolnitve zavarovane terjatve od dneva plačila do dneva zapadlosti zavarovane terjatve.

 

(2) Sodišče zavrne zahtevek zastavnega upnika, če zastavitelj ponudi zastavnemu upniku, da mu bo namesto zastavljene premičnine priskrbel drugo primerno zavarovanje.

 

Pravice zastavitelja

 

  1. člen

 

(1) Na zahtevo zastavitelja sme sodišče dovoliti, da se zastavljena premičnina proda določeni osebi za določeno ceno, če spozna, da je cena ugodna in če so s tem obvarovani upravičeni interesi zastavnega upnika. Kupnina se po odbitju stroškov postopka in prodaje izplača zastavnemu upniku na račun zavarovane terjatve tako, da se pri tem upoštevajo obresti v višini bančne eskontne stopnje v kraju izpolnitve zavarovane terjatve od dneva plačila do dneva zapadlosti zavarovane terjatve.

 

(2) Zastavitelj, ki potrebuje zastavljeno premičnino za lastne potrebe, lahko zahteva, da sodišče naloži zastavnemu upniku njeno vrnitev, če priskrbi drugo primerno zavarovanje.

 

Varstvo zastavne pravice

 

  1. člen

 

Zastavni upnik ima v času trajanja zastavne pravice enako pravno varstvo kot lastnik in lahko pod istimi pogoji zahteva vrnitev zastavljene stvari, prenehanje vznemirjanja in posestno varstvo.

 

Vrnitev zastavljene stvari

 

  1. člen

 

Zastavni upnik mora takoj, ko je zavarovana terjatev v celoti plačana, zastavitelju vrniti zastavljeno premičnino oziroma mu omogočiti, da jo prevzame iz neposredne posesti tretjega.

 

Sodna prodaja zastavljene stvari

 

  1. člen

 

Če zavarovana terjatev ni poravnana ob zapadlosti, sme zastavni upnik zahtevati od sodišča odločbo, naj se zastavljena premičnina proda in opravi poplačilo. Za prodajo se smiselno uporabljajo predpisi, ki urejajo izvršbo s prodajo premične stvari.

 

Izvensodna prodaja zastavljene stvari

 

  1. člen

 

(1) Zastavni upnik in zastavitelj se lahko z zastavno pogodbo dogovorita, da se zastavljena premičnina lahko proda izvensodno. Dogovor o izvensodni prodaji mora biti sklenjen pisno. Pri zastavnih pogodbah, ki se po določilih obligacijskega prava štejejo za gospodarske pogodbe, se obstoj dogovora o izvensodni prodaji domneva.

 

(2) Če zavarovana terjatev ni poravnana ob zapadlosti, lahko zastavni upnik proda zastavljeno premičnino na javni dražbi ali po morebitni borzni ali tržni ceni. Prodaja se lahko opravi po osmih dneh od dneva, ko je opozoril dolžnika zavarovane terjatve, pa tudi zastavitelja, če ta ni ista oseba, da bo tako ravnal. Zastavni upnik mora obema pravočasno sporočiti dan in kraj prodaje. Zastavni upnik iz izkupička prodaje poplača svojo celotno terjatev skupaj z obrestmi in stroški, morebitni presežek pa mora izročiti zastavitelju.

 

(3) Določila zastavne pogodbe, ki določajo drugačen način izvensodne prodaje, kot je določen v prejšnjem odstavku, so nična.

 

Prenehanje zastavne pravice

 

  1. člen

 

Zastavna pravica preneha, če zastavni upnik prostovoljno vrne zastavljeno premičnino v zastaviteljevo posest.

 

Zastava več zastavnim upnikom

 

  1. člen

 

(1) Zastavitelj lahko isto premičnino zastavi več zastavnim upnikom. Drugi in naslednji zastavni upniki pridobijo zastavno pravico v trenutku, ko zastavitelj o tem obvesti zastavnega upnika, ki ima stvar v neposredni posesti oziroma za katerega ima stvar v neposredni posesti tretji.

 

(2) Če je zastavnemu upniku, ki ima stvar v posesti, zavarovana terjatev v celoti plačana, mora zastavljeno premičnino izročiti naslednjemu zastavnemu upniku. Poplačani zastavni upnik ima za stroške hrambe od plačila zavarovane terjatve do vrnitve zastavno pravico. Šteje se, da ima ta zastavna pravica isti dan nastanka kot zastavna pravica, ki je prenehala zaradi plačila zavarovane terjatve.

 

  1. oddelek NEPOSESTNA ZASTAVNA PRAVICA NA PREMIČNINAH

 

Pojem

 

  1. člen

 

Neposestna zastavna pravica je zastavna pravica na premičnini, pri kateri zastavljena premičnina ni izročena v neposredno posest zastavnemu upniku niti ni izročena v neposredno posest tretji osebi za zastavnega upnika, ampak zastavljena premičnina ostane v neposredni posesti zastavitelja ali tretje osebe zanj.

 

Nastanek neposestne zastavne pravice

 

  1. člen

 

(1) Neposestna zastavna pravica nastane s sporazumom v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa.

 

(2) Sporazum iz prejšnjega odstavka mora vsebovati označbo zastavnega upnika in dolžnika zavarovane terjatve ter zastavitelja, če ta hkrati ni dolžnik zavarovane terjatve, podatke iz drugega odstavka 177. člena tega zakona, pravni temelj, opis zastavljene premičnine, predpisani enolični identifikacijski znak za premičnino, višino in zapadlost zavarovane terjatve oziroma podatke, na podlagi katerih se lahko višina in zapadlost ustrezno določita ter soglasje, da se zastavitelj strinja z ustanovitvijo zastavne pravice na premičnini in s poplačilom zavarovane terjatve po njeni zapadlosti iz zastavljene stvari.

 

(3) Sklenitev sporazuma iz prvega odstavka tega člena ima v postopku izvršbe učinek rubeža premičnine.

 

(4) V primerih, ko so predmet zastave premičnine, za katere se vodi register iz 177. člena tega zakona, nastane zastavna pravica z vpisom zastavne pravice v tem registru, ki jo na podlagi notarskega zapisa pristojni organ opravi na zahtevo notarja.

 

Uporaba zastavljene premičnine

 

  1. člen

 

Zastavitelj lahko uporablja zastavljeno premičnino v skladu z njenim ekonomskim namenom oziroma dogovorom z zastavnim upnikom in je nima pravice odtujiti ali obremeniti brez soglasja zastavnega upnika.

 

Neposestna zastavna pravica na zalogah

 

  1. člen

 

(1) Predmet neposestne zastavne pravice so lahko tudi zaloge, ki so na točno določenem prostoru.

 

(2) Zastavitelj je dolžan na običajen način skrbeti za obnavljanje zalog in mora zastavnemu upniku omogočiti reden nadzor nad obnavljanjem zalog ter mu o tem pošiljati izpiske iz svojih knjig, če med strankama ni dogovorjeno drugače.

 

Devastacija zastavljene premičnine

 

  1. člen

 

(1) Če zastavitelj s svojim ravnanjem ali opustitvijo zmanjšuje vrednost zastavljene premičnine ali kako drugače poslabšuje njeno stanje, lahko zastavni upnik zahteva, da se stvar izroči v neposredno posest njemu ali komu tretjemu za zastavnega upnika.

 

(2) Z izročitvijo zastavljene premičnine v neposredno posest zastavnega upnika ali tretjemu se pridobi zastavna pravica na premičnini (ročna zastava), pri kateri se domneva obstoj sporazuma o izvensodni prodaji.

 

Poplačilo iz neposestne zastavne pravice

 

  1. člen

 

(1) Če dolžnik ob zapadlosti ne poravna zavarovane terjatve, mora zastavitelj izročiti zastavnemu upniku zastavljeno premičnino v neposredno posest.

 

(2) Z izročitvijo zastavljene premičnine v neposredno posest zastavnega upnika se pridobi zastavna pravica na premičnini (ročna zastava), pri kateri se domneva obstoj sporazuma o izvensodni prodaji.

 

(3) Če zastavitelj ne izroči zastavnemu upniku zastavljene premičnine, lahko zastavni upnik predlaga izvršbo za izročitev stvari ali izvršbo s prodajo.

 

Večkratna zastavitev iste premičnine

 

  1. člen

 

(1) Premičnina se lahko pod pogoji iz 172. člena tega zakona večkrat neposestno zastavi. Zastavitelj mora o vsaki kasnejši neposestni zastavitvi obvestiti vse prejšnje zastavne upnike.

 

(2) Če se premičnina neposestno zastavi več zastavnim upnikom, se poplačilo opravi ob zapadlosti prve zavarovane terjatve preko enega od njih ali tretje osebe (pooblaščenca za prodajo), ki jo sporazumno določijo. Če sporazum med zastavnimi upniki ni mogoč, osebo določi na predlog kateregakoli zastavnega upnika sodišče v nepravdnem postopku.

 

(3) Zastavitelj mora izročiti zastavljeno premičnino pooblaščencu za prodajo, ki jo opravi v skladu s 167. členom tega zakona. Po odbitju stroškov prodaje pooblaščenec izkupiček razdeli med zastavne upnike, upoštevaje vrstni red pridobitve neposestnih zastavnih pravic in zapadlost zavarovanih terjatev, pri čemer se pri poplačilu nezapadle terjatve upoštevajo obresti v višini bančne eskontne stopnje v kraju izpolnitve zavarovane terjatve od dneva plačila do dneva zapadlosti zavarovane terjatve.

 

Register neposestnih zastavnih pravic

 

  1. člen

 

(1) Če je mogoča enolična identifikacija premičnine, se lahko s posebnim predpisom vzpostavi register neposestnih zastavnih pravic. V tem primeru se za neposestno zastavno pravico smiselno uporabljajo določila tega zakona o hipoteki.

 

(2) V register iz prejšnjega odstavka se poleg identifikacije premičnine in zastavne pravice vpišejo podatki o zastavitvi ter podatki o upniku, dolžniku in zastavitelju, če ta ni ista oseba kot dolžnik (osebno ime, prebivališče, rojstni datum in EMŠO fizične osebe ali firma, sedež, matična in davčna številka pravne osebe). Organ, pristojen za vodenje tega registra, po uradni dolžnosti pošlje podatke o zastavitvi organom, ki vodijo uradne evidence, v katerih je premičnina vpisana, da jih vpišejo v te evidence in v listine, s katerimi se dokazuje lastništvo premičnine.

 

(3) Podatki iz registra neposestnih zastavnih pravic so javni. Organ, pristojen za vodenje tega registra, lahko pridobiva podatke iz prejšnjega odstavka tudi iz obstoječih uradnih zbirk, ki jih v Republiki Sloveniji vodijo za to pooblaščeni organi in organizacije.

 

(4) Če je premičnina vpisana v register neposestnih zastavnih pravic, se nihče ne more sklicevati na to, da ni poznal podatkov o zastavni pravici, ki so vpisani v tem registru. Kdor se zanese na te podatke in v pravnem prometu vestno ravna, zaradi tega ne sme trpeti škodljivih pravnih posledic.

 

(5) Vlada Republike Slovenije z uredbo določi vrste premičnin, za katere se vzpostavi register iz prvega odstavka tega člena, vrsto enoličnega identifikacijskega znaka za premičnine, postopek in vsebino vpisov v uradne evidence in listine, način vodenja, povezovanja in iskanja podatkov po registru ter tarifo za vpise v register.

 

  1. oddelek ZASTAVNA PRAVICA NA PRAVICAH

 

  1. odsek ZASTAVNA PRAVICA NA TERJATVI

 

Pojem

 

  1. člen

 

Za zavarovanje terjatve se lahko ustanovi zastavna pravica na drugi terjatvi, katere predmet je dajatev (zastavljena terjatev).

 

Obvestitev dolžnika in izročitev listine

 

  1. člen

 

(1) Zastavna pravica na terjatvi nastane v trenutku, ko dolžnik zastavljene terjatve od zastavitelja prejme obvestilo, da je terjatev zastavljena.

 

(2) Zastavitelj mora izročiti zastavnemu upniku morebitno listino in druga dokazila o zastavljeni terjatvi.

 

Prepoved izpolnitve zastavitelju

 

  1. člen

 

Dolžnik zastavljene terjatve lahko po prejemu obvestila o zastavitvi veljavno izpolni samo zastavnemu upniku.

 

Dolžnost ohranitve terjatve

 

  1. člen

 

Zastavni upnik je dolžan ukreniti vse potrebno za ohranitev zastavljene terjatve.

 

Izterjanje in vračunanje obresti

 

  1. člen

 

(1) Če daje zastavljena terjatev pravico do obresti ali do kakšne druge občasne terjatve, jo mora zastavni upnik izterjati.

 

(2) Tako doseženi zneski se pobotajo s stroški, do katerih ima pravico zastavni upnik, z dolgovanimi mu obrestmi in končno z glavnico.

 

Prenehanje zavarovane terjatve

 

  1. člen

 

Če zavarovana terjatev preneha, mora zastavni upnik obvestiti dolžnika zastavljene terjatve, da je njegova zastavna pravica prenehala. Dolžnik zastavljene terjatve lahko po prejemu tega obvestila veljavno izpolni samo zastavitelju.

 

Izterjava zastavljene terjatve

 

  1. člen

 

(1) Ko zastavljena terjatev zapade v plačilo, jo mora zastavni upnik izterjati.

 

(2) Če je predmet zastavljene terjatve izročitev kakšne stvari, z izpolnitvijo zastavljene terjatve zastavnemu upniku nastane zastavna pravica na stvari, s katero je bila terjatev izpolnjena.

 

(3) Če je predmet zastavljene terjatve denar, mora zastavni upnik na zastaviteljevo zahtevo položiti izterjani znesek pri sodišču.

 

Poplačilo, če je predmet obeh terjatev denar

 

  1. člen

 

(1) Če je predmet zastavljene in zavarovane terjatve denar, sme zastavni upnik obdržati zase toliko, kolikor mu je dolgovano, preostalo pa mora izročiti zastavitelju.

 

(2) Če zavarovana terjatev ob zapadlosti zastavljene terjatve še ni zapadla v plačilo, mora zastavni upnik zavarovano terjatev zmanjšati za obresti v višini bančne eskontne stopnje v kraju izpolnitve zavarovane terjatve od dneva plačila zastavljene terjatve do dneva zapadlosti zavarovane terjatve.

 

Ugovori dolžnika zastavljene terjatve

 

  1. člen

 

Dolžnik zastavljene terjatve lahko uveljavlja proti zastavnemu upniku enake ugovore, kot jih pri odstopu terjatve dolžnik odstopljene terjatve lahko uveljavlja proti prevzemniku.

 

  1. odsek ZASTAVNA PRAVICA NA VREDNOSTNEM PAPIRJU

 

Predmet

 

  1. člen

 

Zastavna pravica se lahko ustanovi tudi na vrednostnem papirju.

 

Nastanek zastavne pravice

 

  1. člen

 

(1) Če se zastavljeni vrednostni papir glasi na prinosnika, nastane zastavna pravica, ko je vrednostni papir izročen zastavnemu upniku.

 

(2) Če se zastavljeni vrednostni papir glasi po odredbi ali če se zastavljeni vrednostni papir glasi na ime, vendar se v skladu z zakonom prenaša z indosamentom, nastane zastavna pravica z indosamentom, v katerem je navedeno, da je vrednostni papir izročen v zastavo (indosament v zastavo) in izročitvijo vrednostnega papirja.

 

(3) Če se zastavljeni vrednostni papir glasi na ime, nastane zastavna pravica v trenutku, ko dolžnik iz vrednostnega papirja od zastavitelja prejme obvestilo, da je terjatev iz vrednostnega papirja zastavljena.

 

(4) Nastanek zastavne pravice na vrednostnem papirju, ki je v skladu z zakonom izdan v nematerializirani obliki, ureja zakon, ki določa način in pogoje izdaje vrednostnega papirja v nematerializirani obliki.

 

Smiselna uporaba določil o zastavitvi terjatve

 

  1. člen

 

Za zastavitev vrednostnega papirja se smiselno uporabljajo določila tega zakona, ki urejajo zastavno pravico na terjatvi.

 

  1. odsek ZASTAVNA PRAVICA NA DRUGIH PREMOŽENJSKIH PRAVICAH

 

Način zastavitve

 

  1. člen

 

Zastavna pravica na drugi premoženjski pravici nastane na način, ki velja za prenos te pravice, če ni za določeno pravico predpisano kaj drugega.

 

Uporaba določil o zastavitvi premičnine

 

  1. člen

 

Določila o zastavitvi premičnine se uporabljajo tudi za zastavitev drugih premoženjskih pravic, če ni zanje predpisano kaj drugega.

 

VII. del ZEMLJIŠKI DOLG

 

Pojem

 

  1. člen

 

(1) Zemljiški dolg je pravica zahtevati poplačilo določenega denarnega zneska iz vrednosti nepremičnine pred drugimi upniki s slabšim vrstnim redom.

 

(2) Plačilo zemljiškega dolga ne sme biti vezano na pogoj.

 

Uporaba določil o hipoteki

 

  1. člen

 

Za zemljiški dolg se smiselno uporabljajo določila o hipoteki, kolikor ni v tem delu določeno drugače.

 

Nastanek zemljiškega dolga

 

  1. člen

 

(1) Zemljiški dolg nastane na podlagi enostranskega pravnega posla, z vpisom v zemljiško knjigo in izstavitvijo zemljiškega pisma.

 

(2) Zemljiški dolg lahko ustanovi lastnik nepremičnine.

 

(3) Zemljiški dolg lahko ustanovi tudi hipotekarni upnik, ki spremeni v soglasju z lastnikom obremenjene nepremičnine, svojo hipoteko v enega ali več zemljiških dolgov. Obremenitev nepremičnine iz zemljiških dolgov ne sme presegati obremenitve iz hipoteke. Za spremembo ni potrebna privolitev ostalih imetnikov zemljiškega dolga ali hipoteke, ki imajo isti ali kasnejši vrstni red.

 

Pravni posel

 

  1. člen

 

(1) Enostranski pravni posel o ustanovitvi zemljiškega dolga mora biti sestavljen v obliki notarskega zapisa.

 

(2) Notarski zapis iz prejšnjega odstavka mora vsebovati ime ustanovitelja, zemljiškoknjižno označbo obremenjene nepremičnine in višino ter pogoje zapadlosti zneska.

 

Izstavitev zemljiškega pisma

 

  1. člen

 

(1) Zemljiško pismo izstavi ustanovitelju sodišče, ki vodi zemljiško knjigo glede obremenjene nepremičnine, potem ko je izvršena vknjižba zemljiškega dolga.

 

(2) Zemljiško pismo je vrednostni papir po odredbi, ki mora vsebovati navedbo sodišča, ki ga izstavlja, vse podatke iz drugega odstavka 195. člena tega zakona, čas izdaje in žig sodišča. Za prvega imetnika zemljiškega pisma se šteje ustanovitelj.

 

Prenos zemljiškega dolga

 

  1. člen

 

Zemljiški dolg se prenaša skupaj z zemljiškim pismom.

 

Zastavitev zemljiškega dolga

 

  1. člen

 

Zemljiški dolg je samostojno zastavljiv.

 

Plačilo zemljiškega dolga

 

  1. člen

 

(1) Lastnik obremenjene nepremičnine mora plačati zemljiški dolg ob njegovi zapadlosti upravičenemu imetniku zemljiškega pisma.

 

(2) Zemljiško pismo je izvršilni naslov.

 

(3) Poplačila zemljiškega dolga ne more zahtevati lastnik obremenjene nepremičnine.

 

Prenehanje zemljiškega dolga

 

  1. člen

 

(1) Zemljiški dolg preneha z izbrisom iz zemljiške knjige.

 

(2) Izbris zemljiškega dolga se lahko opravi samo ob predložitvi zemljiškega pisma.

 

VIII. del PRENOS V ZAVAROVANJE

 

  1. oddelek PRENOS LASTNINSKE PRAVICE V ZAVAROVANJE

 

Pojem

 

  1. člen

 

(1) Prenos lastninske pravice v zavarovanje (fiduciarni prenos) je oblika zavarovanja terjatve, pri kateri ostane premičnina v neposredni posesti prenosnika ali tretje osebe za njega.

 

(2) Šteje se, da je pridobitelj (fiduciar) pridobil lastninsko pravico pod razveznim pogojem plačila zavarovane terjatve. Če je dogovorjeno drugače, je sporazum iz 202. člena tega zakona veljaven, tudi če ne vsebuje višine in zapadlosti zavarovane terjatve.

 

(3) Za fiduciarni prenos se smiselno uporabljajo določila o prenosu lastninske pravice.

 

Sporazum strank o prenosu lastninske pravice v zavarovanje

 

  1. člen

 

(1) Sporazum strank o prenosu lastninske pravice v zavarovanje mora biti sklenjen v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa.

 

(2) Sporazum iz prejšnjega odstavka mora vsebovati označbo fiduciarja in prenosnika ter dolžnika zavarovane terjatve, če ta ni prenosnik, pravni temelj, opis premičnine in višino ter zapadlost zavarovane terjatve.

 

Pravice in obveznosti strank

 

  1. člen

 

(1) Sporazum iz prvega odstavka 202. člena tega zakona lahko ureja tudi medsebojne pravice in obveznosti strank.

 

(2) Če sporazum iz prejšnjega odstavka ne določa drugače, se glede pravic in obveznosti strank v času trajanja razmerja smiselno uporabljajo določila o neposestni zastavi premičnine.

 

Poplačilo fiduciarja

 

  1. člen

 

(1) Če zavarovana terjatev ob zapadlosti ni plačana, mora prenosnik izročiti premičnino v neposredno posest fiduciarja.

 

(2) Fiduciar lahko za primerno ceno obdrži premičnino ali jo proda na način, določen v sporazumu iz 202. člena tega zakona. Če sporazum ne določa načina prodaje, se smiselno uporabljajo določila o neposestni zastavi premičnine. Morebitni presežek mora fiduciar izročiti prenosniku.

 

Plačilna nesposobnost fiduciarja

 

  1. člen

 

Prenosnik lahko proti fiduciarjevim upnikom ugovarja nedopustnost izvršbe in uveljavlja izločitveno pravico v stečaju in prisilni poravnavi na fiduciarno preneseni premičnini.

 

Plačilna nesposobnost prenosnika

 

  1. člen

 

(1) Fiduciar lahko ugovarja nedopustnost izvršbe na fiduciarno preneseni premičnini proti prenosnikovim upnikom.

 

(2) Fiduciar ima ob stečaju ali prisilni poravnavi prenosnika na fiduciarno preneseni premičnini ločitveno pravico.

 

  1. oddelek ODSTOP TERJATVE V ZAVAROVANJE

 

Pojem

 

  1. člen

 

(1) Odstop terjatve v zavarovanje (fiduciarna cesija) je oblika zavarovanja terjatve, pri kateri odstopnik (cedent) odstopi terjatev prevzemniku (cesionarju). Če ni drugače dogovorjeno, se šteje, da je pridobitelj pridobil terjatev pod razveznim pogojem plačila zavarovane terjatve.

 

(2) Za fiduciarno cesijo se smiselno uporabljajo določila o odstopu terjatve.

 

(3) Če je bila ista terjatev večkrat odstopljena v zavarovanje, pridobi terjatev tisti, ki mu je bila terjatev prvemu odstopljena.

 

Poplačilo cesionarja

 

  1. člen

 

Če zavarovana terjatev ob zapadlosti ni plačana, se lahko cesionar poplača iz odstopljene terjatve. Morebitni presežek mora izročiti cedentu.

 

Plačilna nesposobnost cesionarja in cedenta

 

  1. člen

 

(1) V primeru plačilne nesposobnosti cesionarja se smiselno uporabljajo določila 205. člena tega zakona.

 

(2) V primeru plačilne nesposobnosti cedenta se smiselno uporabljajo določila 206. člena tega zakona samo, če je sporazum o odstopu terjatve v zavarovanje sklenjen v obliki notarskega zapisa.

 

  1. del SLUŽNOSTI

 

  1. oddelek SPLOŠNO

 

Pojem

 

  1. člen

 

Služnost je pravica uporabljati tujo stvar ali izkoriščati pravico oziroma zahtevati od lastnika stvari, da opušča določena dejanja, ki bi jih sicer imel pravico izvrševati na svoji stvari (služeča stvar).

 

Nastanek služnosti

 

  1. člen

 

Stvarna služnost nastane z zakonom, na podlagi pravnega posla ali z odločbo državnega organa.

 

Varstvo služnosti

 

  1. člen

 

(1) Če kdo služnostnega upravičenca neutemeljeno moti pri izvrševanju služnosti, lahko ta s tožbo zahteva, da preprečevanje oziroma motenje preneha.

 

(2) Za tožbo iz prejšnjega odstavka se smiselno uporablja prvi odstavek 99. člena tega zakona.

 

  1. oddelek STVARNA SLUŽNOST

 

Pojem

 

  1. člen

 

(1) Stvarna služnost je pravica lastnika nepremičnine (gospodujoča stvar), izvrševati za njene potrebe določena dejanja na tuji nepremičnini (pozitivna služnost) ali zahtevati od lastnika služeče stvari, da opušča določena dejanja, ki bi jih sicer imel pravico izvrševati na svoji nepremičnini (negativna služnost).

 

(2) Stvarna služnost ne more obvezovati lastnika služeče nepremičnine k nekemu dejanju.

 

(3) Stvarna služnost je lahko ustanovljena tudi za določen čas ali za določen letni čas.

 

(4) Določila o lastniku gospodujoče in služeče nepremičnine veljajo smiselno tudi za užitkarja in imetnika stavbne pravice. Užitkar in imetnik stavbne pravice ne moreta obremeniti nepremičnine za dalj časa, kot traja njuna pravica.

 

Nastanek stvarne služnosti

 

  1. člen

 

Stvarna služnost nastane z zakonom, na podlagi pravnega posla ali z odločbo državnega organa.

 

Nastanek stvarne služnosti na podlagi pravnega posla

 

  1. člen

 

(1) Za nastanek stvarne služnosti se poleg veljavnega pravnega posla, iz katerega izhaja obveznost ustanoviti služnost, zahteva še zemljiškoknjižno dovolilo in vpis v zemljiško knjigo.

 

(2) Pogodba o ustanovitvi služnosti mora vsebovati ime lastnikov gospodujoče in služeče nepremičnine, zemljiškoknjižno oznako obeh nepremičnin, natančen opis služnosti in morebitno nadomestilo, ki ga mora plačati lastnik gospodujoče nepremičnine. Nadomestilo se lahko določi v enkratnem znesku ali v periodično zapadlih obrokih.

 

Nastanek služnosti z odločbo

 

  1. člen

 

Stvarna služnost nastane z dnem, ko postane sodna odločba pravnomočna, odločba upravnega organa pa dokončna.

 

Priposestvovanje

 

  1. člen

 

(1) Stvarna služnost nastane s priposestvovanjem, če je lastnik gospodujoče stvari dejansko izvrševal služnost v dobri veri deset let.

 

(2) Stvarna služnost nastane s priposestvovanjem, če je lastnik gospodujoče stvari dejansko izvrševal služnost dvajset let, lastnik služeče stvari pa temu ni nasprotoval.

 

(3) Stvarne služnosti ni mogoče priposestvovati, če je lastnik gospodujoče stvari zlorabljal zaupanje lastnika ali neposrednega posestnika služeče stvari, če je služnost izvrševal s silo ali zvijačo ali če je bila služnost dovoljena do preklica.

 

(4) Negativne služnosti ni mogoče priposestvovati.

 

Tožba na ugotovitev služnosti

 

  1. člen

 

(1) Služnostni upravičenec lahko zahteva, da se nasproti lastniku služeče stvari ugotovi obstoj služnosti.

 

(2) Za tožbo iz prejšnjega odstavka se smiselno uporablja drugi odstavek 92. člena tega zakona.

 

Izvrševanje služnosti

 

  1. člen

 

(1) Stvarna služnost se izvršuje na način, ki najmanj obremenjuje služno stvar.

 

(2) Če je za izvrševanje stvarne služnosti potrebna uporaba kakšne naprave ali je potrebno kakšno dejanje, krije stroške vzdrževanje ali takega dejanja lastnik gospodujoče stvari.

 

(3) Če napravo uporablja tudi lastnik služeče stvari ali je dejanje tudi v njegovem interesu, krijeta stroške vzdrževanja takšne naprave in stroške takega dejanja lastnik gospodujoče in lastnik služeče stvari v sorazmerju s koristjo, ki jo imata.

 

Prenehanje služnosti

 

  1. člen

 

Stvarna služnost preneha na podlagi pravnega posla, na podlagi odločbe ali na podlagi zakona.

 

Prenehanje na podlagi pravnega posla

 

  1. člen

 

Služnost lahko preneha na podlagi pravnega posla med lastnikoma gospodujoče in služeče nepremičnine in z izbrisom iz zemljiške knjige.

 

Prenehanje na podlagi odločbe

 

  1. člen

 

(1) Lastnik služeče stvari lahko zahteva, naj stvarna služnost preneha, če postane nekoristna za uporabo gospodujoče stvari ali če se bistveno spremenijo okoliščine, v katerih je bila ustanovljena.

 

(2) Stvarna služnost preneha z dnem, ko postane sodna odločba pravnomočna, odločba upravnega organa pa dokončna.

 

Prenehanje na podlagi zakona

 

  1. člen

 

Stvarna služnost preneha:

 

– če se lastnik služeče stvari upre njenemu izvrševanju, lastnik gospodujoče stvari pa svoje pravice tri leta zaporedoma ne izvršuje;

 

– če se ne izvršuje v času, potrebnem za njeno priposestvovanje;

 

– če je gospodujoča oziroma služeča stvar uničena.

 

Združitev

 

  1. člen

 

(1) Stvarna služnost preneha, če postane ista oseba lastnik gospodujoče in služeče nepremičnine.

 

(2) Če prideta nepremičnini ponovno v last različnih lastnikov, stvarna služnost oživi, če v vmesnem času ni bila izbrisana.

 

(3) Za izbris stvarne služnosti v vmesnem času zadošča pisna izjava volje lastnika, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo.

 

Delitev stvari

 

  1. člen

 

(1) Če se gospodujoča nepremičnina razdeli, ostane stvarna služnost v prid vsem njenim delom.

 

(2) Če se razdeli služeča nepremičnina, ostane stvarna služnost samo na tistih delih, na katerih se je izvrševala.

 

Neprava stvarna služnost

 

  1. člen

 

Služnost, ki je po svoji vsebini stvarna služnost, se lahko ustanovi tudi v korist določene osebe. V teh primerih se glede nastanka in prenehanja uporabljajo določila tega zakona, ki urejajo osebne služnosti.

 

  1. oddelek OSEBNE SLUŽNOSTI

 

  1. odsek SPLOŠNO

 

Pojem

 

  1. člen

 

(1) Osebna služnost je pravica imetnika, da uporablja tujo stvar ali izkorišča pravico in traja najdlje do imetnikove smrti.

 

(2) Če je osebna služnost ustanovljena v korist pravne osebe, čas njenega trajanja ne sme biti daljši od trideset let.

 

Vrste osebnih služnosti

 

  1. člen

 

Osebne služnosti so:

 

– užitek,

 

– raba,

 

– služnost stanovanja.

 

Neprenosljivost

 

  1. člen

 

Imetnik osebne služnosti ne more prenesti, lahko pa prenese njeno izvrševanje, če ta zakon tako določa.

 

  1. odsek UŽITEK

 

Pojem

 

  1. člen

 

(1) Užitek je osebna služnost, ki daje pravico uporabljati in uživati tujo stvar ali pravico tako, da se ohranja njena substanca.

 

(2) Predmet užitka je lahko nepotrošna stvar ali pravica, iz katere izvirajo obresti ali druge koristi.

 

(3) Užitkar svoje pravice ne more prenesti, lahko pa prenese njeno izvrševanje.

 

Užitek na solastniškem deležu

 

  1. člen

 

Predmet užitka je lahko tudi solastniški delež. V tem primeru ima užitkar pravico izvrševati užitek v obsegu solastnikove pravice.

 

Užitek na delu nepremičnine

 

  1. člen

 

Užitek se lahko ustanovi tudi na delu nepremičnine tako, da nepremičnino skupaj uporabljata in jo uživata lastnik in užitkar. V tem primeru se v njunem medsebojnem razmerju šteje, kot da bi bil z užitkom obremenjen solastniški delež, ki ustreza obsegu uporabe stvari v korist užitkarja. V razmerju do tretjih pa se šteje, da je nepremičnina obremenjena kot celota.

 

Nastanek

 

  1. člen

 

Užitek nastane na podlagi pravnega posla ali sodne odločbe.

 

Nastanek na podlagi pravnega posla

 

  1. člen

 

(1) Za nastanek užitka se poleg veljavnega pravnega posla, iz katerega izhaja obveznost ustanoviti užitek, zahteva še izpolnitev drugih pogojev, ki jih določa ta zakon.

 

(2) Za pridobitev užitka na nepremičnini se zahteva zemljiškoknjižno dovolilo in vpis v zemljiško knjigo.

 

(3) Užitek na premičnini se pridobi z izročitvijo stvari.

 

(4) Užitek na pravici se pridobi s poslom, ki je potreben za prenos pravice.

 

Nastanek užitka s sodno odločbo

 

  1. člen

 

Užitek nastane z dnem, ko postane sodna odločba pravnomočna.

 

Pregled stvari

 

  1. člen

 

Užitkar mora lastnika obveščati o vseh okoliščinah, pomembnih za stvar in mu dopustiti, da jo enkrat letno pregleda.

 

Stroški, ki bremenijo užitkarja

 

  1. člen

 

(1) Užitkar mora med trajanjem užitka kot dober gospodar vzdrževati stvar v skladu z njenim gospodarskim namenom. Užitkarja bremenijo vsi stroški rabe kot tudi stvarna bremena in javne dajatve ne glede na korist, ki jo ima od užitka.

 

(2) Če užitkar ne izpolni katere od obveznosti iz prejšnjega odstavka in je ogrožena substanca stvari, lahko lastnik od užitkarja zahteva primerno zavarovanje. Če mu užitkar tega zavarovanja ne da, lahko lastnik zahteva predčasno prenehanje užitka. V tem primeru ima užitkar pravico do nadomestila za predčasno prenehanje, ki ga sodišče določi, upoštevaje stanje stvari in pričakovano trajanje užitka.

 

Izredna popravila

 

  1. člen

 

(1) Če je treba zaradi višje sile ali izrabe stvari opraviti popravilo, ki presega okvire vzdrževanja, mora užitkar o tem nemudoma obvestiti lastnika.

 

(2) Če lastnik v primeru iz prejšnjega odstavka na svoje stroške opravi popravilo, mu užitkar dolguje obresti na vrednost opravljenih del, potrebnih za vzpostavitev stanja stvari ob ustanovitvi užitka. Obresti zapadejo v plačilo konec vsakega koledarskega leta, za zadnje leto pa ob prenehanju užitka.

 

(3) Če lastnik v primeru iz prvega odstavka tega člena v razumnem roku noče opraviti popravila, ga lahko opravi užitkar na svoje stroške. Povrnitev teh stroškov se lahko zahteva ob prenehanju užitka po pravilih, ki veljajo za dobrovernega posestnika.

 

Izboljšave

 

  1. člen

 

Užitkar mora dopustiti lastniku stvari, da med trajanjem užitka na svoje stroške opravi izboljšave stvari. Za čas, ko je zaradi izvedbe del omejena užitkarjeva pravica, mu lastnik dolguje denarno nadomestilo.

 

Vrnitev stvari

 

  1. člen

 

(1) Po prenehanju užitka mora posestnik vrniti stvar njenemu lastniku.

 

(2) Če stvari ni mogoče vrniti v stanju, v kakršnem je bila v trenutku ustanovitve užitka, lahko lastnik zahteva nadomestilo za izgubo zaradi poslabšanja. Užitkar ne odgovarja zaradi poslabšanj, ki so posledica redne uporabe stvari ali višje sile.

 

Prenehanje užitka

 

  1. člen

 

(1) Užitek preneha s potekom časa, odpovedjo užitkarja ali s smrtjo oziroma prenehanjem užitkarja.

 

(2) Odpoved je enostranska izjava užitkarja, da se svoji pravici odpoveduje. Če je predmet užitka nepremičnina, užitek preneha z izbrisom iz zemljiške knjige.

 

(3) Užitek preneha, če je stvar uničena. Če na mesto uničene stvari stopi nova stvar ali pravica, se užitek prenese na to stvar ali pravico.

 

Nepravi užitek

 

  1. člen

 

(1) Predmet užitka so lahko tudi potrošne stvari in pravice, ki ne dajejo obresti ali koristi.

 

(2) V primeru iz prejšnjega odstavka se šteje, da je bila dana v užitek denarna vrednost stvari ali pravice, ki se ob prenehanju užitka vrne lastniku. Če je tako posebej dogovorjeno, mora užitkar vrniti valorizirano glavnico.

 

(3) Za nepravi užitek se smiselno uporabljajo določila tega zakona o užitku.

 

Zastaranje zahtevkov

 

  1. člen

 

Vsi zahtevki za nadomestilo iz razmerja med lastnikom in užitkarjem zastarajo v enem letu od njihovega nastanka.

 

  1. odsek RABA

 

Pojem

 

  1. člen

 

(1) Raba je osebna služnost, ki daje pravico uporabljati tujo stvar v skladu z njenim gospodarskim namenom za potrebe imetnika služnosti tako, da se ohranja njena substanca.

 

(2) Predmet rabe so lahko samo nepotrošne stvari.

 

Obseg pravice rabe

 

  1. člen

 

(1) Imetnik rabe lahko uporablja stvar v obsegu, ki izhaja iz pravnega naslova, ki je podlaga za ustanovitev.

 

(2) Imetnik izvrševanja rabe ne more prenesti na tretjo osebo.

 

Smiselna uporaba določil o užitku

 

  1. člen

 

(1) Za osebno služnost rabe se smiselno uporabljajo določila tega zakona o užitku.

 

(2) Če je obseg rabe določen tako, da lahko stvar uporabljata skupaj lastnik in imetnik rabe, se smiselno uporabljajo določila tega zakona o užitku na delu nepremičnine.

 

  1. odsek SLUŽNOST STANOVANJA

 

Pojem

 

  1. člen

 

(1) Služnost stanovanja je osebna služnost, ki daje pravico uporabljati tuje stanovanje ali njegov del za potrebe imetnika služnosti in njegove družine tako, da se ohranja njegova substanca.

 

(2) Imetnik služnosti stanovanja ima pravico do uporabe skupnih delov stanovanjske hiše.

 

(3) Izvrševanja služnosti stanovanja se ne more prenesti na tretjo osebo.

 

Smiselna uporaba določil o užitku

 

  1. člen

 

Za osebno služnost stanovanja se smiselno uporabljajo določila tega zakona o užitku.

 

  1. del STVARNO BREME

 

Pojem

 

  1. člen

 

Stvarno breme je pravica, na podlagi katere je lastnik obremenjene nepremičnine zavezan k bodočim dajatvam ali storitvam.

 

Nastanek

 

  1. člen

 

(1) Stvarno breme nastane na podlagi pravnega posla ali zakona.

 

(2) Stvarno breme se lahko ustanovi v korist določene osebe ali v korist vsakokratnega lastnika določene nepremičnine.

 

Nastanek na podlagi pravnega posla

 

  1. člen

 

Za nastanek stvarnega bremena se poleg veljavnega pravnega posla, iz katerega izhaja obveznost ustanovitve, zahteva še zemljiškoknjižno dovolilo in vpis v zemljiško knjigo.

 

Nastanek stvarnega bremena z zakonom

 

  1. člen

 

Stvarno breme nastane z zakonom v trenutku, ko so izpolnjeni pogoji, ki jih določa zakon.

 

Obseg jamstva

 

  1. člen

 

Lastnik obremenjene nepremičnine odgovarja z nepremičnino za vse obveznosti, ki izvirajo iz stvarnega bremena.

 

Delitev nepremičnine

 

  1. člen

 

(1) Če se razdeli nepremičnina, ki je obremenjena s stvarnim bremenom, odgovarja vsak lastnik kot solidarni dolžnik.

 

(2) Če se razdeli nepremičnina, katere vsakokratni lastnik je imetnik stvarnega bremena, ostane stvarno breme v korist lastnika vsakega posameznega dela nepremičnine.

 

Smiselna uporaba določil

 

  1. člen

 

Za stvarno breme se smiselno uporabljajo določila tega zakona o služnostih. Za posamezne izpolnitve pa se smiselno uporabljajo določila, ki veljajo za hipoteko.

 

  1. del STAVBNA PRAVICA

 

Pojem

 

  1. člen

 

(1) Stavbna pravica je pravica imeti v lasti zgrajeno zgradbo nad ali pod tujo nepremičnino.

 

(2) Stavbna pravica ne sme trajati več kot devetindevetdeset let.

 

(3) Stavbna pravica je prenosljiva. Za prenos stavbne pravice se smiselno uporabljajo določila, ki veljajo za prenos lastninske pravice na nepremičninah.

 

Nastanek stavbne pravice

 

  1. člen

 

(1) Za nastanek stavbne pravice se zahteva poleg veljavnega pravnega posla, iz katerega izhaja obveznost ustanoviti stavbno pravico, še zemljiškoknjižno dovolilo in vpis v zemljiško knjigo.

 

(2) Pogodba o ustanovitvi stavbne pravice mora vsebovati ime lastnika nepremičnine, zemljiškoknjižno oznako nepremičnine, natančen opis stavbne pravice, čas trajanja stavbne pravice in nadomestilo, ki ga mora plačati imetnik stavbne pravice lastniku nepremičnine.

 

(3) Pravni posel, na podlagi katerega se ustanovi stavbna pravica, ne sme vsebovati razveznega pogoja.

 

Etažna lastnina zgradbe

 

  1. člen

 

Zgradba, ki je zgrajena na nepremičnini, obremenjeni s stavbno pravico, se lahko razdeli v etažno lastnino, če so za to izpolnjeni pogoji, ki jih določa ta zakon. V tem primeru imajo lastniki posameznih delov stavbno pravico po idealnih deležih.

 

Pravice imetnika

 

  1. člen

 

(1) Imetnik stavbne pravice ima v času trajanja stavbne pravice pravico uporabljati in uživati nepremičnino.

 

(2) Če se stavbna pravica nanaša na zgradbo pod nepremičnino, se mora s pogodbo o ustanovitvi stavbne pravice dogovoriti glede načina rabe in vzdrževanja zemeljske površine nad zgradbo.

 

Prenehanje

 

  1. člen

 

(1) Stavbna pravica preneha z izbrisom iz zemljiške knjige.

 

(2) Izbris stavbne pravice se lahko zahteva po poteku časa, za katerega je bila stavbna pravica ustanovljena.

 

Predčasno prenehanje stavbne pravice na podlagi pravnega posla

 

  1. člen

 

(1) Stavbna pravica lahko predčasno preneha na podlagi pravnega posla, s katerim se lastnik nepremičnine in imetnik stavbne pravice sporazumeta o prenehanju.

 

(2) Za pogodbo o prenehanju se smiselno uporabljajo določila tega zakona, ki urejajo nastanek stavbne pravice. Če je na stavbni pravici ustanovljena zastavna pravica, je pogoj za veljavnost pogodbe pisna izjava zastavnega upnika, da s prenehanjem soglaša.

 

Predčasno prenehanje stavbne pravice zaradi kršitve

 

  1. člen

 

(1) Lastnik nepremičnine lahko zahteva, da stavbna pravica preneha, če imetnik stavbne pravice ne plačuje nadomestila ali če izvršuje stavbno pravico preko dogovorjenega obsega.

 

(2) Sodišče ob prenehanju stavbne pravice določi primerno nadomestilo, ki ga mora plačati lastnik nepremičnine imetniku stavbne pravice.

 

Posledice prenehanja

 

  1. člen

 

(1) S prenehanjem stavbne pravice postane zgradba sestavina nepremičnine.

 

(2) Lastnik nepremičnine mora imetniku stavbne pravice ob prenehanju plačati dogovorjeno nadomestilo, ki ne sme biti manjše od polovice povečanja tržne vrednosti nepremičnine.

 

Zastavitev zgradbe

 

  1. člen

 

(1) Zgradba, ki je zgrajena na nepremičnini, obremenjeni s stavbno pravico, se lahko zastavi.

 

(2) Po prenehanju stavbne pravice pridobi zastavni upnik zastavno pravico na terjatvi imetnika stavbne pravice za plačilo nadomestila.

 

Stavbna pravica kot posebna pravica uporabe

 

  1. člen

 

Stavbna pravica se lahko ustanovi tudi kot posebna pravica uporabe, če se s tem ne posega v splošno rabo javnega dobra.

 

XII. del PREHODNA IN KONČNA DOLOČILA

 

Obstoj pravic

 

  1. člen

 

(1) Stvarne pravice, pridobljene pred uveljavitvijo tega zakona, ostanejo v veljavi z vsebino, kot jo določa ta zakon.

 

(2) Zastavne pravice, pridobljene pred uveljavitvijo tega zakona, ostanejo v veljavi z vsebino, kot so bile ustanovljene.

 

Veljavnost pravnih poslov

 

  1. člen

 

(1) Pravni posli, ki so bili veljavno sklenjeni pred uveljavitvijo tega zakona, ostanejo v veljavi tudi, če ne izpolnjujejo obličnostnih zahtev po tem zakonu.

 

(2) Če je bil pred uveljavitvijo tega zakona veljavno sklenjen pravni posel, ki predstavlja pravni naslov za vpis v zemljiško knjigo, se vpis na podlagi tega pravnega naslova izvede po pravilih, ki so veljala pred uveljavitvijo tega zakona.

 

Nadaljevanje postopkov

 

  1. člen

 

Vsi postopki, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, se zaključijo po določilih prejšnjih predpisov, razen če ta zakon določa drugače.

 

Trajanje priposestvovanja

 

  1. člen

 

(1) Glede priposestvovalne dobe, ki je začela teči pred uveljavitvijo tega zakona, se upoštevajo določila tega zakona.

 

(2) Dobroverni posestnik ter dobroverni in zakoniti posestnik po zakonu o temeljnih lastninskopravnih razmerjih sta glede trajanja priposestvovalne dobe izenačena z dobrovernim lastniškim posestnikom po tem zakonu.

 

Etažna lastnina

 

  1. člen

 

(1) Etažni lastniki, ki so pridobili etažno lastnino do uveljavitve tega zakona in s pogodbo še niso uredili medsebojnih razmerij, morajo skleniti pogodbo o medsebojnih razmerjih v enem letu od uveljavitve tega zakona.

 

(2) Če solastniški deleži na skupnih delih še niso določeni, se morajo določiti s pogodbo iz prejšnjega odstavka.

 

(3) Če pogodba o medsebojnih razmerjih ni sklenjena v roku iz prvega odstavka tega člena, lahko vsak od etažnih lastnikov predlaga, da vsebino pogodbe določi sodišče v nepravdnem postopku.

 

Več uporabnikov iste nepremičnine

 

  1. člen

 

(1) Če sta zemljišče in zgradba na zemljišču v skladu s predpisi, ki so veljali pred uveljavitvijo tega zakona, predmet lastninske pravice, postane z dnem uveljavitve tega zakona zgradba sestavina nepremičnine, če je lastnik zemljišča in zgradbe isti.

 

(2) V primeru iz prejšnjega odstavka, ko lastnik ni isti, postane z dnem uveljavitve tega zakona zgradba sestavina nepremičnine, lastnik zgradbe pa pridobi na nepremičnini stavbno pravico, ki traja toliko časa, dokler stoji zgradba. Lastnik nepremičnine in imetnik stavbne pravice morata medsebojna razmerja urediti s pogodbo iz drugega odstavka 257. člena tega zakona v treh letih od njegove uveljavitve.

 

(3) Na javnem dobru se v primeru iz prejšnjega odstavka stavbna pravica pridobi kot posebna pravica uporabe javnega dobra.

 

(4) Če sporazum ni sklenjen v roku iz drugega odstavka tega člena, lahko vsak od lastnikov zahteva, da vsebino sporazuma določi sodišče v nepravdnem postopku. Sodišče pri določanju vsebine upošteva okoliščine v katerih je bila postavljena zgradba in razmerja med lastnikoma pred uveljavitvijo tega zakona. Pri določanju nadomestil mora sodišče upoštevati določila zakona, ki urejajo razlastitev.

 

Podzakonski akt

 

  1. člen

 

Podzakonski predpis iz tretjega odstavka 119. člena tega zakona izda minister, pristojen za pravosodje, v soglasju z ministrom, pristojnim za stanovanjske zadeve, v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.

 

Razveljavitev

 

  1. člen

 

(1) Z uveljavitvijo tega zakona se razveljavijo:

 

– 31. člen, drugi odstavek 34. člena in 38. člen zakona o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (Uradni list RS, št. 52/2000);

 

– 121. člen, 122. člen, prvi odstavek 123. člena, drugi in tretji odstavek 124. člena, 127. člen, 136. člen, 137. člen, 140. člen, 143. člen, 144. člen, prvi odstavek 148. člena in 149. člen zakona o nepravdnem postopku (Uradni list SRS, št. 30/86 in 20/88);

 

– 12. člen, 13. člen, 14. člen, 15. člen, 17. člen, 22. člen, 23. člen, 24. člen, 25. člen, 26. člen, 27. člen, 31. člen, 32. člen, 33. člen, 35. člen, 36. člen in 38. člen stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91, 19/91, 9/94 – odločba US, 21/94, 29/95 – ZPDF, 23/96, 24/96 – odločba US, 44/96 – odločba US, 1/2000, 1/2000 – odločba US in 22/2000 – ZJS);

 

– zakon o postopku z najdenimi stvarmi (Uradni list RS, št. 31/76).

 

(2) Z uveljavitvijo tega zakona se v nepravdnih postopkih, namesto razveljavljenih določil zakona o nepravdnem postopku, uporabljajo ustrezna določila tega zakona.

 

Prenehanje uporabe določil drugih zakonov

 

  1. člen

 

(1) Z uveljavitvijo tega zakona se preneha uporabljati zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 6/80, 20/80 in 36/90).

 

(2) Z uveljavitvijo tega zakona se prenehajo uporabljati določila triindvajsetega poglavja (249. do 255. člena) zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98, 11/99 – odločba US, 89/99 – ZPPLPS, 11/2001 – ZRacS-1 in 75/2002) o nastanku zastavne pravice, razen določil za nepremičnine, ki niso vpisane v zemljiško knjigo in se uporabljajo do njihovega vpisa v zemljiško knjigo.

 

(3) S predlogom za vpis nepremičnine v zemljiško knjigo mora lastnik predlagati tudi vpis zastavne pravice, ki je nastala po določilu prejšnjega odstavka, ter vseh drugih zastavnih pravic, ki so na tej nepremičnini nastale pred uveljavitvijo tega zakona. Če tega ne stori, iz listine, ki je podlaga za vpis, pa izhaja, da je na nepremičnini ustanovljena zastavna pravica, sodišče po uradni dolžnosti opravi vpis take pravice.

 

(4) Vpis neposestne zastavne pravice, ki je nastala pred vzpostavitvijo registra iz 177. člena tega zakona, mora notar zahtevati v treh mesecih po njegovi vzpostavitvi. V zahtevi mora navesti tudi predpisani enolični identifikacijski znak za premičnino. Šteje se, da v tem roku opravljeni vpis učinkuje od dneva nastanka neposestne zastavne pravice.

 

(5) Z uveljavitvijo tega zakona se prenehajo uporabljati določila XXVIII. poglavja (členi 966 do 996) zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78, 39/85, 45/89 – odločba US, 57/89, 88/99 – ZRTVS-B, 83/2001 – OZ in 30/2002 – ZPlaP).

 

Uporaba 153. člena zakona

 

  1. člen

 

Določilo drugega odstavka 153. člena tega zakona o notarski prodaji zastavljene nepremičnine se uporablja od uveljavitve zakona, ki bo določil pravila notarske prodaje zastavljene nepremičnine.

 

Vacatio legis

 

  1. člen

 

Ta zakon začne veljati 1. januarja 2003.

 

Št. 720-01/01-13/3

 

Ljubljana, dne 27. septembra 2002.

 

 

Posted in Stvarno pravo zakonodaja | Tagged | Leave a comment

Konkurenčna klavzula – Konkurenčna prepoved

Konkurenčna klavzula – Konkurenčna prepoved – Zakon o delovnih razmerjih

Veliko ljudi v praksi pomeša dejstva konkurenčna klavzula in konkurenčna prepoved, vendar med njima je bistvena razlika, ki lahko delavcu tudi škodi v primeru, da si nepravilno interpretira zakon o delovnih razmerjih. Torej v teoriji je bistvena razlika v tem da konkurenčna prepoved prepoveduje opravljanje dejavnosti delavcu pri konkurenčnem podjetju med opravljanjem istega ali konkurenčnega dela pri delodajalcu, kar pomeni, da nekdo ki je oblikovalec avtomobilov pri nemškem podjetju, ne sme v času zaposlitve pri nemškem podjetju popoldne za hobi oblikovati še za francosko podjetje. Konkurenčna klavzula pa pomeni, da delavec po končanem delu pri nemškem podjetju določeno obdobje ne sme opravljati istega ali konkurenčnega dela pri na primer francoskem podjetju. Kot rečeno to je v teoriji, obstajajo pa izjeme, pogoji, meje do katerih take prepovedi lahko posegajo v samo delovno razmerje. Tak primer je recimo, ko delodajalec zaveže delavca z konkurenčno klavzulo, da po prekinitvi delovnega razmerja delavec ne sme opravljati enakega dela dve leti. Delavec poda odpoved, nakar mu delodajalec poda izjavo, da bo uveljavljal konkurenčno klavzulo. V izjavi delodajalec navede vsa podjetja s katerimi posluje. Med podjetju s katerimi podjetje sodeluje, so tudi podjetja, ki jih je delavec posloval kot samostojno podjetje preden se je zaposlil pri delodajalcu, za kar ima dokaze. Tekom dela pri delodajalcu je delavec opravljal iste delovne zadolžitve kot jih je opravljal predhodno kot samostojni podjetnik. Konkurenčna klavzula pa je bila napisana, da lahko podjetje uveljavlja klavzulo zaradi pridobitve novih poslovnih vez ali novih tehničnih znanj, torej v tem primeru, ima delavec veljavno klavzulo vendar delavca klavzula sama v delih, ki jih je opravljal preden se je zaposlil pri delodajalcu ne zavezuje, saj ne govorimo o novih poslovnih kontaktih, saj jih je delavec sam predstavil, ker je že posloval z njimi. Drugače je v primeru konkurenčne prepovedi. V istem primeru, pa delavca konkurenčna prepoved zavezuje, ne glede na to ali je predhodno posloval z istimi poslovnimi strankami ali ne. Med trajanjem zaposlitve delavec, ki ima v pogodbi o zaposlitvi konkurenčno prepoved ne sme opravljati konkurenčne dejavnosti pri podjetju, ki je na trgu konkurenca delodajalcu. V primeru kršenja konkurenčne prepovedi delodajalec delavca lahko odpusti in tudi zahteva povrnitev nastale škode. Kot je videti po besedah dokaj sorodne fraze lahko pomenijo čisto drugačne zadeve, prav tako ima lahko pravilen postopek delodajalca ali delavca bistven učinek glede na končen rezultat. Vsaka malomarnost ali pomanjkanje poznavanja prava je lahko v takih primerih ključna.

Posted in Delovno pravo članki | Tagged , , , , , , , , | Leave a comment

Pogodba o zaposlitvi iz delodajalčeve prespektive

Pogodba o zaposlitvi in Zakon o delovnih razmerjih

Pogodba o zaposlitvi

Delavec opravlja delo pri delodajalcu na podlagi na podlagi pogodbe o zaposlitvi, ki je definirana v Zakonu o delovnih razmerjih. pogodba o zaposlitvi je najpomembnejši dokument, ki definira delovne obveznosti med delavcem ter delodajalcem. V pogodbi je navedeno kakšne so delovne zadolžitve delavca ter kakšne so obveznosti delodajalca do delavca v primeru če delavec opravi svoje delo skladno s pogodbo. V primeru, da delavec dela ne opravlja skladno s pogodbo o zaposlitvi ali v kolikor delavec ne upošteva navodil delodajalca, lahko delodajalec odpoved pogodbo o zaposlitvi. Pri podajanju odpovedi mora biti delodajalec skrajno pazljiv. Zakaj? pri odpovedi delovnega razmerja mora delodajalec tisti, ki mora izpeljati celoten postopek, vsaka napaka v postopku delavcu omogoča pritožbo ali celo tožbo na sodišču zaradi nezakonite odpovedi delovnega razmerja, postopek traja lahko tudi do enega leta in predstavljajte si, da nekdo, ki ga je delodajalec odpustil zaradi napake, malomarnosti, itd po enem letu ta isti delavec vrne zaradi napake v postopku. Ravno zaradi omenjenega mora biti delodajalec skrajno pazljiv pri odpovedovanju delovnega razmerja delavcu. Nasprotno imamo pa lahko opravka z delodajalcem, ki želi odpovedati delavcu delovno razmerje, pa nima zakonske podlage, zato delodajalec zavestno tvega in odpusti delavca v upanju, da se le ta ne bo pritožil na delovnem sodišču. Po našem mnenju se vsako taktiziranje na koncu slabo konča, potrebno je vedno preveriti zakaj nekdo ne opravlja dela ali je malomaren, itd, nato je potrebno preveriti ali obstaja zakonska podlaga za odpust, šele ko so vse predpostavke pozitivne, predlagamo, da se z delavcem usede in pogovori. Na samem razgovoru se ga obvesti in poda odpoved delovnega razmerja. pri sami odpovedi delovnega razmerja je potrebno paziti, da se v odpovedi navede odpovedni rok, odpovedni razlog višina  odpravnine, zakonska podlaga v Zakonu o delovnih razmerjih, torej potrebno je biti temeljit in ne prehitevati dogodkov, kot se lahko zgodi, da delodajalec želi odpovedati delovno razmerje delavcu čez noč, kot na primer, ker “ga noče več videti v proizvodnji glede na to kakšno škodo je povzročil z svojo malomarnostjo”. Ravno to je tisto o čemer smo pisali malo prej. Potrebno je speljati postopek skladno z zakonom o delovnih razmerjih, pa če to pomeni, da bo delavec zaposlen še 3 mesece je vseeno ceneje kot pa da se mu poda nezakonito odpoved, delavec se pritoži na delovno sodišče, postopek traja cca 8 mesecev, nakar sodišče ugodi delavcu in ugotovi nezakonito odpoved. Delavec bo kot prvo prejel vse plače, ki bi jih prejel v teh 8 mesecih, kar je 5 mesecev več kot če bi počakali in postopek izpeljali zakonito, torej pri takih odločitvah se delodajalcu tudi ne splača biti impulziven, temveč racionalen.

 

Posted in Delovno pravo članki | Tagged , , , , , , , , | Leave a comment

Zakon o dedovanju – dedovanje na podlagi zakona

DEDOVANJE NA PODLAGI ZAKONA

Zakon o dedovanju – dedovanje na podlagi zakona

I. ZAKONITI DEDIČI

1. Dedni redi

Krog zakonitih dedičev

10. člen

(1) Na podlagi zakona dedujejo po zapustniku: njegovi potomci, njegovi posvojenci in njihovi potomci, njegov zakonec, njegovi starši, posvojitelj in njegovi sorodniki, njegovi bratje in sestre ter njihovi potomci in njegovi dedi in babice ter njihovi potomci.

 

(2) Kot zakonca dedujeta drug po drugem tudi moški in ženska, ki živita v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti in nista sklenila zakonske zveze, vendar le v primeru, če ni razlogov, iz katerih bi bila zakonska zveza med njima neveljavna.

(3) Te osebe dedujejo po dednih redih.

(4) Dediči bližnjega dednega reda izključujejo od dedovanja osebe bolj oddaljenega dednega reda.

a) Prvi dedni red

Potomci in zakonec pokojnika

11. člen

(1) Pokojnikovo zapuščino dedujejo pred vsemi njegovi otroci in njegov zakonec.

(2) Ti dedujejo po enakih delih.

Vstopna pravica

12. člen

Del zapuščine, ki bi šel prej umrlemu, če bi bil preživel zapustnika, dedujejo njegovi otroci, zapustnikovi vnuki, po enakih delih; če pa umre kateri od vnukov pred zapustnikom, dedujejo delež, ki bi šel njemu, če bi bil živ ob zapustnikovi smrti, njegovi otroci, zapustnikovi pravnuki, po enakih delih in tako naprej po vrsti, dokler je kaj zapustnikovih potomcev.

Povečanje ali zmanjšanje dednega deleža

13. člen

(1) Če zapustnikov zakonec, ki nima potrebnih sredstev za življenje deduje z drugimi dediči prvega dednega reda, lahko sodišče na njegovo zahtevo odloči, da deduje zakonec tudi del tistega dela zapuščine, ki bi ga po zakonu dedovali sodediči. Zakonec lahko zahteva povečanje svojega dednega deleža proti vsem ali proti posameznim sodedičem. Sodišče lahko odloči, da deduje zakonec celotno zapuščino, če je njena vrednost tako majhna, da bi zakonec zašel v pomanjkanje, če bi se delila.

(2) Če drugi dediči prvega dednega reda, ki nimajo potrebnih sredstev za življenje, dedujejo z zapustnikovim zakoncem, lahko sodišče na njihovo zahtevo odloči, da dedujejo tudi del tistega dela zapuščine, ki bi ga po zakonu dedoval zakonec. Povečanje dednega deleža nasproti zakoncu lahko zahtevajo vsi ali posamezni sodediči.

(3) Posamezni sodediči, ki nimajo potrebnih sredstev za življenje, lahko zahtevajo povečanje svojega dednega deleža tudi proti drugim sodedičem.

(4) Sodišče lahko odloči, da dedujejo vsi ali posamezni sodediči celotno zapuščino, če je njena vrednost tako majhna, da bi zašli v pomanjkanje, če bi se delila.

(5) Pri odločanju o zahtevkih iz tega člena upošteva sodišče vse okoliščine primera, zlasti premoženjske razmere in pridobitno sposobnost sodedičev ter vrednost zapuščine.

b) Drugi dedni red

Starši in zakonec pokojnika

14. člen

(1) Zapuščino pokojnika, ki ni zapustil potomcev, dedujejo njegovi starši in njegov zakonec.

(2) Pokojnikovi starši dedujejo eno polovico zapuščine po enakih delih, pokojnikov zakonec pa deduje drugo polovico zapuščine.

(3) Če pokojnik ni zapustil zakonca, dedujejo pokojnikovi starši vso zapuščino po enakih delih.

Bratje in sestre pokojnika ter njihovi potomci

15. člen

(1) Če je eden od zapustnikovih staršev umrl pred zapustnikom, dedujejo del zapuščine, ki bi mu šel, če bi preživel zapustnika, njegovi otroci (zapustnikovi bratje in sestre), njegovi vnuki in pravnuki ter njegovi nadaljnji potomci po pravilih, ki veljajo v primeru, če dedujejo po pokojniku njegovi otroci in drugi potomci.

(2) Če sta oba zapustnikova starša umrla pred njim, dedujejo del zapuščine, ki bi šel vsakemu od njiju, če bi bil preživel zapustnika, potomci, kot to določa prvi odstavek tega člena.

(3) V vseh primerih dedujejo zapustnikovi polbratje in polsestre po očetu po enakih delih očetov delež zapuščine, polbratje in polsestre po materi po enakih delih materin delež, pravi bratje in sestre pa dedujejo po enakih delih s polbrati in polsestrami po očetu očetov delež, s polbrati in polsestrami po materi pa materin delež.

Starši pokojnika in njihovi otroci

16. člen

Če je eden od zapustnikovih staršev umrl pred zapustnikom, pa ni zapustil nobenega potomca, deduje del zapuščine, ki bi mu šel, če bi bil preživel zapustnika, drugi od staršev; če pa je tudi ta umrl pred zapustnikom, dedujejo njegovi potomci tisto, kar bi šlo enemu ali drugemu od staršev, kot določa 15. člen tega zakona.

Zakonec pokojnika

17. člen

Če sta oba zapustnikova starša umrla pred zapustnikom in nista zapustila nobenega potomca, deduje vso zapuščino preživeli zapustnikov zakonec.

d) Tretji dedni red

Dedi in babice pokojnika

18. člen

(1) Zapuščino pokojnika, ki ni zapustil ne potomcev ne staršev in tudi ti niso zapustili nobenega potomca in ne zakonca, dedujejo njegovi dedi in babice.

(2) Eno polovico zapuščine dedujeta ded in babica po očetovi strani, drugo polovico pa ded in babica po materini strani.

Dedi in babice pokojnika in njihovi potomci

19. člen

(1) Ded in babica iste strani dedujeta po enakih delih.

(2) Če je kateri od teh prednikov ene strani umrl pred zapustnikom, dedujejo del zapuščine, ki bi mu šel, če bi bil preživel zapustnika, njegovi otroci, njegovi vnuki in njegovi nadaljnji potomci, po pravilih, ki veljajo v primeru, če dedujejo po pokojniku njegovi otroci in drugi potomci.

(3) Glede vsega drugega veljajo za dedno pravico deda in babice z ene strani in njunih potomcev pravila, po katerih dedujejo zapustnikovi starši in njihovi potomci.

20. člen

Če sta ded in babica ene strani umrla pred zapustnikom, pa nista zapustila nobenega potomca, dedujejo del zapuščine, ki bi šel njima, če bi bila preživela zapustnika, ded in babica druge strani, njuni otroci, njuni vnuki in njuni nadaljnji potomci, kot določa 19. člen tega zakona.

2. Posebne določbe za nekatere dediče

a) Posvojenci

21. člen

(1) Pri posvojitvi imajo posvojenec in njegovi potomci do posvojitelja in njegovih sorodnikov enake dedne pravice, kakor posvojiteljevi otroci in njihovi potomci.

(2) Pri posvojitvi dedujejo posvojenec in njegovi potomci po drugih posvojencih in njihovih potomcih.

(3) Posvojitelj in njegovi sorodniki so pri posvojitvi zakoniti dediči posvojenca.

(4) Pri posvojitvi posvojenec in njegovi potomci nimajo zakonite dedne pravice po starših, njihovih potomcih in drugih sorodnikih in tudi ti nimajo zakonite dedne pravice po posvojencu in njegovih potomcih.

b) Zakonec

Neobstoj in izguba dedne pravice

22. člen

(1) Zakonec nima dedne pravice, če je bila zakonska zveza z zapustnikom razvezana ali razveljavljena, ali če je njuna življenjska skupnost po krivdi preživelega zakonca ali v sporazumu z zapustnikom trajno prenehala.

(2) Zakonec izgubi dedno pravico, če je zapustnik vložil tožbo za razvezo zakonske zveze in se po zapustnikovi smrti ugotovi, da je bila tožba utemeljena, ali če se njegova zakonska zveza z zapustnikom razveljavi po zapustnikovi smrti iz vzroka, za katerega je preživeli zakonec vedel ob sklenitvi zakonske zveze.

Povečanje dednega deleža

23. člen

(1) Če zakonec deduje z dediči drugega dednega reda, lahko sodišče na njegovo zahtevo odloči, da deduje zakonec tudi del tistega dela zapuščine, ki bi ga po zakonu dedovali drugi dediči; lahko pa tudi odloči, da deduje zakonec vso zapuščino, če je njena vrednost tako majhna, da bi zakonec zašel v pomanjkanje, če bi se delila.

(2) Pri odločanju o tem upošteva sodišče vse okoliščine primera, zlasti premoženjske razmere in pridobitno sposobnost zakonca, premoženjske razmere in pridobitno sposobnost drugih dedičev ter vrednost zapuščine.

c) Starši

Povečanje dednega deleža

24. člen

(1) Če starši, ki nimajo potrebnih sredstev za življenje, dedujejo z zapustnikovim zakoncem, lahko sodišče na njihovo zahtevo odloči, da dedujejo tudi del tistega dela zapuščine, ki bi ga po zakonu dedoval zakonec, lahko pa tudi odloči, da dedujejo starši vso zapuščino, če je njena vrednost tako majhna, da bi starši zašli v pomanjkanje, če bi se delila.

(2) Če je življenjska skupnost med zapustnikovimi starši trajno prenehala, pa le eden od njiju nima potrebnih sredstev za življenje, lahko ta zahteva povečanje dednega deleža tako proti zakoncu, kakor tudi proti drugemu od zapustnikovih staršev.

(3) Če je eden od zapustnikovih staršev umrl pred zapustnikom, lahko zahteva preživeli, ki nima nobenih sredstev za življenje, povečanje svojega dednega deleža tudi proti dedičem umrlega.

(4) Pri odločanju o tem upošteva sodišče vse okoliščine primera, zlasti premoženjske razmere in pridobitno sposobnost zakonca oziroma dedičev umrlega in vrednost zapuščine.

II. NUJNI DEDIČI

1. Nujni dediči, nujni delež in razpoložljivi del zapuščine

Kdo so nujni dediči

25. člen

(1) Nujni dediči so: pokojnikovi potomci, njegovi posvojenci in njihovi potomci, njegovi starši in njegov zakonec.

(2) Dedi in babice ter bratje in sestre pokojnika so nujni dediči le tedaj, če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje.

(3) Osebe, naštete v tem členu, so nujni dediči, če so po zakonitem dednem redu upravičeni dedovati.

Nujni delež in razpoložljivi del

26. člen

(1) Nujni dediči imajo pravico do dela zapuščine, s katerim zapustnik ne more razpolagati; ta del zapuščine je nujni delež.

(2) Nujni delež potomcev, posvojencev in njihovih potomcev ter zakonca znaša polovico, nujni delež drugih dedičev pa tretjino tistega deleža, ki bi šel vsakemu posameznemu izmed njih po zakonitem dednem redu.

(3) Z ostankom zapuščine lahko oporočitelj razpolaga po svoji volji; ta del zapuščine je razpoložljivi del.

Pravica do nujnega deleža je dedna pravica

27. člen

Nujnemu dediču gre določen del vsake stvari in vsake pravice, ki sestavlja zapuščino, oporočitelj pa lahko tudi določi, da dobi nujni dedič svoj delež v določenih stvareh, pravicah ali v denarju.

2. Izračunanje nujnega deleža in razpoložljivega dela,

zmanjšanje oporočnih razpolaganj in vrnitev daril

a) Izračunanje nujnega deleža

in razpoložljivega dela

Ugotovitev vrednosti zapuščine

28. člen

(1) Vrednost zapuščine, na podlagi katere se izračuna nujni delež, se ugotovi na tale način:

(2) Najprej je treba popisati in oceniti vse premoženje, ki ga je imel zapustnik ob svoji smrti, tudi tisto, s katerim je razpolagal z oporoko, in vse njegove terjatve, tudi tiste, ki jih ima proti kakšnemu dediču, izvzemši terjatve, ki so očitno neizterljive.

(3)Od ugotovljene vrednosti premoženja, ki ga je imel zapustnik ob svoji smrti, se odbijejo zapustnikovi dolgovi, stroški za popis in ocenitev zapuščine in stroški za zapustnikov pogreb.

(4) Tako dobljenemu ostanku se doda vrednost vseh daril, ki jih je zapustnik na kakršenkoli način dal tistemu, ki bi po zakonitem dedovanju prišel v poštev kot dedič, pa tudi vrednost daril, danih dedičem, ki se odpovedujejo dediščini, in tistih daril, za katere je zapustnik odredil, da naj se ne vračunajo dediču v njegov dedni delež.

(5) Temu se doda vrednost daril, ki jih je zapustnik v zadnjem letu svojega življenja dal drugim osebam, ki niso zakoniti dediči, razen običajnih manjših daril.

(6) Ne upošteva se pri tem računu in ne doda vrednost daril, danih v dobrodelne in druge človekoljubne namene in ne vrednost daril, ki se po zakonu ne vračunavajo dediču v njegov dedni delež.

Kaj je darilo

29. člen

Darilo po tem zakonu je tudi odpoved pravici, odpust dolga, tisto, kar je zapustnik za življenja dal dediču na račun njegovega dednega deleža ali za ustanovitev ali razširitev gospodinjstva ali za opravljanje poklica, kakor tudi vsako drugo neodplačno razpolaganje.

Določitev vrednosti darila

30. člen

Darilo se oceni po vrednosti ob zapustnikovi smrti in po stanju ob daritvi.

Darilo kot zavarovanje

31. člen

Kadar je darilo zavarovanje v korist obdarjenca, se šteje kot vrednost darila seštevek premij, ki jih je plačal zapustnik, če je ta seštevek manjši od zavarovalne vsote; če pa je seštevek premij večji od zavarovalne vsote, se šteje kot vrednost darila zavarovalna vsota.

b) Izločitve iz zapustnikovega premoženja

Izločitev v korist potomcev

32. člen

(1) Zapustnikovi potomci in posvojenci ter njihovi potomci, ki so živeli skupaj z zapustnikom in mu s svojim delom, zaslužkom ali kako drugače pomagali pri pridobivanju, imajo pravico zahtevati, da se jim iz zapustnikovega premoženja izloči del, ki ustreza njihovemu prispevku k povečanju ali ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja.

(2) Tako izločeni del ne spada v zapuščino in se ne upošteva pri izračunavanju nujnega deleža in se tudi ne vračuna dediču njegov dedni delež.

Izločitev gospodinjskih predmetov

33. člen

(1) Preživelemu zakoncu in zapustnikovim potomcem ter posvojencem in njihovim potomcem, ki so živeli z zapustnikom v istem gospodinjstvu, gredo gospodinjski predmeti, ki so namenjeni za zadovoljitev njihovih vsakdanjih potreb, kot so pohištvo, gospodinjski stroji in naprave ter druga hišna oprema, posteljnina in podobno, vendar ne, če so ti predmeti večje vrednosti.

(2) Tako izločeni predmeti se ne upoštevajo pri izračunavanju nujnega deleža in se tudi ne vračunajo dediču v njegov dedni delež.

c) Zmanjšanje oporočnih razpolaganj

in vrnitev daril zaradi prikrajšanja

nujnega deleža

Prikrajšanje nujnega deleža in upoštevanje

oporočnih razpolaganj in daril

34. člen

(1) Če je prikrajšan nujni delež, se oporočna razpolaganja zmanjšajo, darila pa vrnejo, kolikor je treba, da se dopolni nujni delež.

(2) Nujni delež je prikrajšan, če celotna vrednost oporočnih razpolaganj in daril presega razpoložljivi del.

(3) Pri ugotavljanju celotne vrednosti oporočnih razpolaganj in daril se upoštevajo tudi tista darila in oporočna razpolaganja, za katera je zapustnik odredil, naj se ne vračunajo nujnemu dediču v njegov dedni delež.

(4) Od tistih daril in oporočnih razpolaganj, ki se vračunajo nujnemu dediču v njegov dedni delež, se upošteva pri ugotavljanju celotne vrednosti oporočnih razpolaganj in daril samo toliko, za kolikor ta presegajo njegov nujni delež.

Vrstni red zmanjšanja oporočnih razpolaganj

in način vračanja daril

35. člen

Če je prikrajšan nujni delež, se najprej zmanjšajo oporočna razpolaganja; če nujni delež s tem še ni krit, se vračajo tudi darila.

36. člen

(1) Oporočna razpolaganja se zmanjšajo v enakem razmerju, ne glede na njihovo naravo in njihov obseg in ne glede na to, ali so v eni oporoki ali v več oporokah, če iz oporoke ne izhaja kaj drugega.

(2) Če je oporočitelj zapustil več volil in odredil, naj se kakšno volilo izplača pred drugimi, se to volilo zmanjša le tedaj, če vrednost drugih volil ne zadošča, da bi se kril nujni delež.

37. člen

(1) Oporočni dedič, čigar dedni delež bi moral biti zmanjšan, da bi se dopolnil nujni delež, lahko zahteva sorazmerno zmanjšanje volil, ki jih mora izplačati, če iz oporoke ne izhaja kaj drugega.

(2) Isto velja tudi za volilojemnika, kateremu je oporočitelj naročil, da kaj izplača iz svojega volila.

38. člen

(1) Darila se vračajo od zadnjega darila v obrnjenem vrstnem redu, kakor so bila dana.

(2) Istočasno dana darila se vračajo sorazmerno.

Položaj obdarjenca

39. člen

Obdarjenec velja glede darovane stvari, ki jo mora vrniti, za poštenega posestnika do dneva, ko je zvedel, da se zahteva vrnitev darila.

Upravičenec zahteve za zmanjšanje in vrnitev

40. člen

Zmanjšanje oporočnih razpolaganj in vrnitev daril, s katerimi je prikrajšan nujni delež, lahko zahtevajo samo nujni dediči.

Zastaranje tožbe

41. člen

Zmanjšanje oporočnih razpolaganj se lahko zahteva v treh letih od razglasitve oporoke, vrnitev daril pa v treh letih od zapustnikove smrti oziroma od dneva, ko je postala pravnomočna odločba o njegovi razglasitvi za mrtvega oziroma odločba, s katero se ugotavlja njegova smrt.

3. Razdedinjenje nujnih dedičev in odvzem

nujnega deleža v korist potomcev

a) Razdedinjenje nujnih dedičev

Vzroki razdedinjenja

42. člen

(1) Oporočitelj lahko razdedini dediča, ki ima pravico do nujnega deleža:

1. če se je ta s kršitvijo kakšne zakonite ali moralne dolžnosti huje pregrešil nad zapustnikom;

2. če je naklepoma storil kakšno hujše kaznivo dejanje zoper njega ali zoper njegovega zakonca, otroka, posvojenca, ali starše;

3. če se je vdal brezdelju in nepoštenemu življenju.

(2) Razdedinjenje je lahko popolno ali delno.

Pogoji za veljavnost razdedinjenja

43. člen

(1) Oporočitelj, ki namerava kakšnega dediča razdediniti, mora to izraziti v oporoki na nedvomen način, koristno pa je tudi, da navede razlog za razdedinjenje.

(2) Razlog za razdedinjenje mora biti podan takrat, ko je bila oporoka napravljena, razlog iz 3. točke prejšnjega člena pa tudi takrat, ko je oporočitelj umrl.

(3) Če nastane spor o utemeljenosti razdedinjenja, mora utemeljenost dokazati tisti, ki se na razdedinjenje sklicuje.

Posledice razdedinjenja

44. člen

Z razdedinjenjem izgubi dedič dedne pravice v obsegu razdedinjenja, pravice drugih oseb, ki lahko dedujejo po zapustniku, pa se določijo, kot da bi bil razdedinjeni umrl pred zapustnikom.

b) Odvzem nujnega deleža

v korist potomcev

45. člen

Če je potomec ali posvojenec, ki ima pravico do nujnega deleža, prezadolžen ali zapravljivec, mu lahko oporočitelj v celoti ali deloma vzame njegov nujni delež v korist njegovih potomcev. Tak odvzem ostane veljaven le tedaj, če ima tisti, ki mu je vzet nujni delež, ob uvedbi dedovanja mladoletnega otroka ali mladoletnega vnuka od prej umrlega otroka ali če ima polnoletnega otroka ali polnoletnega vnuka od prej umrlega otroka, ki je pridobitno nesposoben.

III. VRAČUNANJE DARIL IN VOLIL V DEDNI

DELEŽ

Vračunanje darila zakonitemu dediču

46. člen

(1) Vsakemu zakonitemu dediču se vračuna v dedni delež vse, kar je na kakršenkoli način dobil v dar od zapustnika.

(2) Ne vračunajo se plodovi in druge koristi, ki jih je imel dedič od podarjene stvari do zapustnikove smrti.

(3) Darilo se ne vračuna, če je zapustnik ob daritvi ali pozneje ali v oporoki izjavil, da se darilo ne vračuna v dedni delež, ali če se da iz okoliščin sklepati, da je bila to zapustnikova volja.

(4) Pri tem ostanejo v veljavi določbe o nujnem deležu.

Vračunanje volila zakonitemu dediču

47. člen

Volilo, voljeno zakonitemu dediču, se vračuna v njegov dedni delež, razen če iz oporoke izhaja, da je bila oporočiteljeva volja, da dobi dedič volilo zraven svojega deleža.

Način vračunanja darila in volila

48. člen

(1) Darila in volila se vračunajo tako, da dobijo drugi dediči iz zapuščine ustrezno vrednost in se šele potem ostanek zapuščine razdeli med vse dediče.

(2) Če premoženje, ki ga je imel zapustnik ob svoji smrti, ne zadošča, da bi drugi dediči dobili ustrezno vrednost, jim dedič, kateremu se vračunajo darila in volila, ni dolžan vrniti kaj od tistega, kar je on dobil.

(3) Pri tem ostanejo v veljavi določbe o nujnem deležu.

Pravica dediča, kateremu se darilo ali volilo

ne vračuna

49. člen

(1) Kadar se po zapustnikovi volji darilo ali volilo dediču ne vračuna v njegov dedni delež, obdrži tak dedič darilo oziroma volilo in deli z drugimi dediči zapuščino, kot da darila oziroma volila sploh ne bi bilo.

(2) Če je kaj nujnih dedičev, po zapustnikovi volji pa se darilo ali volilo kakšnemu dediču ne vračuna v njegov dedni delež, lahko ta dedič obdrži darilo oziroma volilo v mejah razpoložljivega dela.

Pravica dediča, ki se je odpovedal dediščini

50. člen

(1) Dedič, ki se je odpovedal dediščini, obdrži darilo v mejah razpoložljivega dela.

(2) Izpolnitev volila ima pravico zahtevati samo v mejah razpoložljivega dela.

Pravica vrniti darilo

51. člen

(1) Dedič ima pravico, podarjeno stvar vrniti v zapuščino.

(2) V takem primeru se mu njena vrednost ne vračuna v dedni delež; glede stroškov, ki jih je imel s stvarjo, in glede škode, ki jo je utrpela stvar, pa velja za poštenega posestnika, dokler se ne dokaže njegova nepoštenost.

Določitev vrednosti darila

52. člen

Pri vračunanju darila dediču v njegov dedni delež se darilo oceni po vrednosti ob zapustnikovi smrti in po stanju ob daritvi.

Darilo kot zavarovanje

53. člen

Kadar je darilo zavarovanje v korist obdarjenca, se pri vračunanju daril in volil v dedni delež uporablja določba 31. člena tega zakona.

Stroški za preživljanje dediča

54. člen

(1) Kar je bilo porabljeno za preživljanje dediča in za njegovo obvezno šolanje, se ne vračuna v njegov dedni delež.

(2) O tem, ali in koliko naj se vračunajo v njegov dedni delež izdatki, ki jih je imel zapustnik z nadaljnjim šolanjem dediča, odloči sodišče glede na okoliščine, upoštevajoč predvsem vrednost zapuščine ter stroške za šolanje in usposobitev drugih dedičev za samostojno življenje.

Običajna manjša darila

55. člen

Običajna manjša darila se ne vračunajo v dedni delež.

Darilo pri vstopni pravici

56. člen

(1) Darila, dana tistemu, namesto katerega vstopi dedič zaradi njegove nevrednosti ali zaradi tega, ker je bil razdedinjen ali ker mu je bil vzet nujni delež, se dediču ne vračunajo v dedni delež.

(2) Darila, dana tistemu, namesto katerega vstopi dedič zaradi njegove smrti ali zaradi tega, ker se je odpovedal dediščini, se vračunajo dediču v dedni delež.

Vračunanje dolga

57. člen

Dediču se vračuna v njegov delež to, kar je bil dolžan zapustniku.

Upravičenec zahteve za vračanje

58. člen

Pravico zahtevati, da se v dedni delež kakšnega dediča vračunajo darila in volila, imajo samo njegovi sodediči.

Posted in Dedno pravo zakonodaja | Tagged , , , , , , , , | Leave a comment

Zakon o dedovanju – dedovanje na podlagi oporoke

DEDOVANJE NA PODLAGI OPOROKE

I. POGOJI ZA VELJAVNOST OPOROKE

Zakon o dedovanju – dedovanje na podlagi oporoke

Oporočna sposobnost

59. člen

(1) Oporoko lahko napravi vsak, ki je sposoben za razsojanje in je dopolnil petnajst let starosti.

(2) Oporoka je neveljavna, če oporočitelj tedaj, ko jo je napravil, še ni bil star petnajst let ali ni bil sposoben za razsojanje.

(3) Izguba sposobnosti za razsojanje, ki nastopi potem, ko je oporoka napravljena, ne vpliva na njeno veljavnost.

Neveljavnost oporoke

 

60. člen

(1) Neveljavna je oporoka, če je bil oporočitelj z grožnjo ali s silo prisiljen, da jo je napravil, ali če se je odločil, da jo napravi zaradi zvijače ali zaradi tega, ker je bil v zmoti.

(2) Grožnja, sila ali zvijača ima za posledico neveljavnost oporoke tudi tedaj, če izvira od tretje osebe.

(3) Oporočna razpolaganja so neveljavna tudi tedaj, če je bil oporočitelj v zmoti o dejstvih, ki so ga nagnila k takim razpolaganjem.

(4) Če so samo nekatera določila oporoke napravljena pod vplivom grožnje ali sile, zaradi zvijače ali v zmoti, tedaj so samo ta določila neveljavna.

Razveljavitev oporoke

61. člen

(1) Razveljavitev oporoke zaradi oporočiteljeve nesposobnosti za razsojanje ali zaradi tega, ker oporočitelj še ni bil star petnajst let, in razveljavitev oporoke ali posameznih njenih določil zaradi grožnje ali sile, zvijače ali zmote, lahko zahteva samo tisti, ki ima pravni interes, in sicer v roku enega leta od dneva, ko je zvedel za vzrok neveljavnosti, vendar najdalj v desetih letih od razglasitve oporoke.

(2) Enoletni rok ne more začeti teči pred razglasitvijo oporoke.

(3) Proti nepošteni osebi se lahko zahteva razveljavitev oporoke dvajset let od njene razglasitve.

Veljavnost oporoke

62. člen

Veljavna je tista oporoka, ki je napravljena v obliki, kakor jo določa zakon, in ob pogojih, ki jih določa zakon.

II. OBLIKE OPOROKE

Lastnoročna oporoka

63. člen

(1) Oporoka je veljavna, če jo je oporočitelj lastnoročno napisal in podpisal.

(2) Oporoka je veljavna, čeprav ni v njej naveden datum, kdaj je bila napravljena.

Pisna oporoka pred pričami

64. člen

(1) Oporočitelj, ki zna brati in pisati, lahko napravi oporoko tako, da v navzočnosti dveh prič lastnoročno podpiše listino, ki mu jo je sestavil kdo drug, ko hkrati izjavi pred njima, da je to njegova oporoka.

(2) Priči se podpišeta na sami oporoki s pristavkom, da se podpisujeta kot priči. Ta pristavek ni pogoj za veljavnost oporoke.

Sodna oporoka

65. člen

(1) Oporoko lahko sestavi oporočitelju po njegovi izjavi sodnik pristojnega sodišča, ko poprej ugotovi oporočiteljevo istovetnost.

(2) Ko oporočitelj tako oporoko prebere in podpiše, potrdi sodnik na oporoki, da jo je oporočitelj v njegovi navzočnosti prebral in podpisal.

Sodna oporoka, če je oporočitelj ne zna ali ne more prebrati

66. člen

(1) Če oporočitelj ne zna ali ne more prebrati oporoke, ki mu jo je sestavil sodnik, jo ta prebere oporočitelju v navzočnosti dveh prič, nato pa jo oporočitelj v navzočnosti istih prič podpiše ali napravi na njej ročno znamenje, potem ko izjavi, da je to njegova oporoka.

(2) Priči se podpišeta na oporoki.

Priče pri oporoki

67. člen

(1) Pri pisni oporoki pred pričami in pri sodni oporoki se lahko priče polnoletne osebe, ki jim ni vzeta poslovna sposobnost in ki znajo brati in pisati; če gre za sodno oporoko, morajo priče razumeti tudi jezik, v katerem je napravljena.

(2) Pri pisni oporoki pred pričami in pri sodni oporoki ne morejo biti priče in ne morejo kot sodnik sestaviti oporoke po oporočiteljevi izjavi: oporočiteljevi potomci, njegovi posvojenci in njihovi potomci, njegovi predniki in posvojitelji, njegovi sorodniki v stranski vrsti do vštetega tretjega kolena, zakonci vseh teh oseb in zakonec oporočitelja.

Neveljavna razpolaganja v oporoki

68. člen

Neveljavna so določila oporoke, s katerimi se kaj zapušča sodniku, ki je oporoko sestavil, pričam pri oporoki ali prednikom, potomcem, bratom, sestram ter zakoncem teh oseb.

Oporoka, sestavljena v tujini

69. člen

Oporoko lahko sestavi državljanu Republike Slovenije v tujini po določbah, ki veljajo za sestavljanje sodne oporoke, konzularni predstavnik ali diplomatski predstavnik Republike Slovenije, ki opravlja konzularne zadeve.

Oporoka, sestavljena na slovenski ladji

70. člen

(1) Na slovenski ladji lahko sestavi oporoko poveljnik ladje po določbah, ki veljajo za sestavljanje sodne oporoke.

(2) Oporoka, ki je bila sestavljena na ladji, neha veljati po preteku tridesetih dni od vrnitve oporočitelja v Republiko Slovenijo.

Oporoka, sestavljena med izrednim ali vojnim stanjem

71. člen

(1) Med izrednim ali vojnim stanjem lahko vojaški osebi sestavi oporoko po določbah, ki veljajo za sestavljanje sodne oporoke, poveljnik čete, njej enake ali višje enote ali kdo drug v

prisotnosti takšnega poveljnika.

(2) Oporoka iz prejšnjega odstavka preneha veljati po preteku šestdesetih dni po koncu izrednega ali vojnega stanja, če je oporočitelju vojaška služba prenehala prej ali pozneje, pa po preteku tridesetih dni po prenehanju vojaške službe.

Oblika mednarodne oporoke

71a. člen

(1) Oporoka mora biti sestavljena v pisni obliki.

(2) Oporočitelju ni treba oporoke napisati lastnoročno.

(3) Oporoka je lahko napisana v kateremkoli jeziku, z roko ali kako drugače.

(4) Mednarodno oporoko lahko sestavi oporočitelju po njegovi izjavi sodnik pristojnega sodišča, državljanu Republike Slovenije v tujini pa diplomatski oziroma konzularni predstavnik, določen v 69. členu tega zakona (v nadaljnjem besedilu: pooblaščena oseba).

(5) Oporočitelj mora ob navzočnosti dveh prič in pooblaščene osebe izjaviti, da je to njegova oporoka in da je seznanjen z njeno vsebino ter jo ob njihovi navzočnosti podpisati oziroma če

jo je podpisal pred tem, priznati in potrditi, da je podpis njegov.

(6) Če se oporočitelj ne more podpisati, sporoči razlog pooblaščeni osebi, ki to zapiše na oporoki. Poleg tega lahko oporočitelj zahteva, da ga na oporoki v njegovem imenu podpiše

kdo drug.

(7) Priči in pooblaščena oseba se ob navzočnosti oporočitelja hkrati podpišejo, s pristavkom, da se podpisujejo kot priče oziroma kot pooblaščena oseba.

Priča pri mednarodni oporoki

71b. člen

Priča pri mednarodni oporoki je lahko oseba, ki izpolnjuje pogoje iz 67. člena tega zakona. Isto velja za tolmača, če sodeluje pri sestavitvi oporoke. Samo to, da je nekdo tujec, ni ovira, da ne bi bil priča pri mednarodni oporoki.

Podpisi in datum na mednarodni oporoki

71c. člen

(1) Podpisi morajo biti na koncu oporoke.

(2) Če ima oporoka več listov, mora oporočitelj vsakega podpisati. Če se ne more podpisati, ga podpiše v njegovem imenu kdo drug, ali če tega ni, pooblaščena oseba. Vsak list mora biti

oštevilčen.

(3) Datum oporoke je datum, pod katerim jo je podpisala pooblaščena oseba. Ta datum mora na koncu oporoke napisati pooblaščena oseba.

Hramba mednarodne oporoke

71č. člen

Pooblaščena oseba vpraša oporočitelja, če želi dati izjavo glede hrambe oporoke. V tem primeru se kraj, v katerem namerava oporočitelj hraniti oporoko, na njegovo izrecno zahtevo zapiše v potrdilo iz 71.e člena tega zakona.

Preklic mednarodne oporoke

71d. člen

Za mednarodno oporoko veljajo splošni predpisi o preklicu oporoke.

Potrdilo o mednarodni oporoki

71e. člen

(1)Pooblaščena oseba priloži oporoki potrdilo, v kateremugotovi, da so bile upoštevane določbe 71.a do 71.č člena tega zakona.

(2) Potrdilo mora obsegati:

1. osebno ime, funkcijo in naslov osebe, pooblaščene za sestavitev mednarodne oporoke

2. osebno ime, naslov, datum in kraj rojstva oporočitelja;

3. osebno ime, naslov, datum in kraj rojstva prič;

4. datum in kraj sestavitve oporoke;

5. potrditev, da je priložena oporoka oporočiteljeva in da je seznanjen z njeno vsebino;

6. potrditev, da je oporočitelj ob navzočnosti pooblaščene osebe in prič podpisal oporoko ali priznal in potrdil, da je podpis na njej njegov (oziroma da oporočitelj oporoke ni mogel podpisati in razloge za to);

7. potrditev, da so priče in pooblaščena oseba podpisale oporoko;

8. potrditev, da je vsak list oporoke podpisan in oštevilčen;

9. potrditev o ugotovitvi istovetnosti oporočitelja in prič;

10. potrditev, da so priče izpolnjevale pogoje po tem zakonu;

11. navedba oporočiteljeve izjave o hrambi oporoke;

12. kraj, datum, podpis in pečat.

(3) Pooblaščena oseba hrani en izvod potrdila, drugega pa izroči oporočitelju.

Potrdilo in veljavnost mednarodne oporoke

71f. člen

(1) Potrdilo iz prejšnjega člena je zadosten dokaz za formalno veljavnost pisanja kot oporoke po tem zakonu, če se ne dokaže nasprotno.

(2) Dejstvo, da potrdila ni ali da ni pravilno sestavljeno, ne vpliva na formalno veljavnost oporoke, sestavljene v skladu z določbami 71.a do 71.c člena tega zakona.

Druge določbe o mednarodni oporoki

71g. člen

(1) Mednarodna oporoka je glede oblike veljavna ne glede na kraj, kjer je bila sestavljena, na kraj, kjer so dobrine, na državljanstvo, stalno prebivališče ali začasno prebivališče oporočitelja, če je sestavljena v obliki mednarodne oporoke v skladu z določbami 71.a do 71.c člena tega zakona.

(2) Neveljavnost oporoke kot mednarodne oporoke ne vpliva na njeno morebitno veljavnost glede oblike kot oporoke kakšne druge vrste.

(3) Podpisi oporočitelja, pooblaščene osebe in priče na mednarodni oporoki ali na potrdilu so oproščeni vsake overitve ali podobne formalnosti, vendar smejo pristojni organi preveriti

resničnost podpisa pooblaščene osebe.

Ustna oporoka

72. člen

(1) Oporočitelj lahko izjavi svojo poslednjo voljo ustno pred dvema pričama le tedaj, če zaradi izrednih razmer ne more napraviti pisne oporoke.

(2) Ustna oporoka neha veljati, ko preteče trideset dni od prenehanja izrednih razmer, v katerih je bila napravljena.

Priče pri ustni oporoki

73. člen

Pri ustni oporoki so lahko priče samo osebe, ki smejo biti priče pri sodni oporoki; ni pa treba, da znajo brati in pisati.

Dolžnosti prič pri ustni oporoki

74. člen

(1) Priče, pred katerimi je oporočitelj ustno izjavil svojo poslednjo voljo, morajo brez odlašanja zapisati oporočiteljevo izjavo in jo čimprej izročiti sodišču ali jo ustno ponoviti pred sodiščem in pri tem povedati tudi, kdaj, kje in v kakšnih okoliščinah je oporočitelj izjavil svojo poslednjo voljo.

(2) Izpolnitev te dolžnosti ni pogoj za veljavnost ustne oporoke.

Neveljavna razpolaganja v ustni oporoki

75. člen

Neveljavna so določila ustne oporoke, s katerimi se kaj zapušča oporočnim pričam, njihovim zakoncem, njihovim prednikom, njihovim potomcem in njihovim sorodnikom v stranski vrsti od vštetega tretjega kolena sorodstva ali zakoncem vseh teh oseb.

Uveljavljanje neveljavnosti oporoke

76. člen

(1) Neveljavnost oporoke zaradi napak v obliki lahko uveljavlja po uvedbi dedovanja samo, kdor ima pravni interes, in sicer v enem letu od dneva, ko je zvedel za oporoko, toda najpozneje v desetih letih od razglasitve oporoke.

(2) Enoletni rok ne more začeti teči pred razglasitvijo oporoke.

Dokazovanje obstoja oporoke

77. člen

Oporoka, ki je bila po naključju ali z dejanjem koga drugega uničena, izgubljena, skrita ali založena, bodisi po oporočiteljevi smrti ali pred njegovo smrtjo, toda brez njegove vednosti, ima učinek veljavne oporoke, če prizadeti dokaže, da je oporoka obstajala, da pa je uničena, izgubljena, skrita, ali založena, in da je bila sestavljena v obliki, ki jo predpisuje zakon, in če dokaže vsebino tistega njenega dela, na katerega se sklicuje.

III. VSEBINA OPOROKE

Določitev dediča

78. člen

(1) Oporočitelj lahko določi v oporoki enega ali več dedičev.

(2) Dedič na podlagi oporoke je tisti, ki ga je oporočitelj določil, da podeduje vse njegovo premoženje ali glede na celoto določen del premoženja.

(3) Za dediča se šteje tudi tisti, ki mu je oporočitelj v oporoki zapustil eno ali več določenih stvari ali pravic, če se ugotovi, da je bila oporočiteljeva volja, naj mu bo dedič.

Nadomestitve

79. člen

(1) Oporočitelj lahko določi v oporoki osebo, kateri naj gre dediščina, če določeni dedič umre pred njim, če se odpove dediščini ali če postane nevreden, da bi dedoval.

(2) Isto velja tudi za volila.

(3) Oporočitelj ne more določiti dediča svojemu dediču in ne volilojemniku.

Določitev volil in drugih razpolaganj

80. člen

Oporočitelj lahko zapusti v oporoki eno ali več volil.

81. člen

Oporočitelj lahko v oporoki določi, naj se kakšna stvar ali pravica, del zapuščine ali vsa zapuščina uporabi za kakšen dovoljen namen.

Bremena in pogoji

82. člen

(1) Oporočitelj lahko naloži kakšno dolžnost tistemu, ki mu zapušča kakšno korist iz zapuščine.

(2) V posameznih določilih oporoke lahko postavi pogoje ali roke.

(3) Za nemogoče, nedovoljene in nemoralne pogoje in bremena, kakor tudi za take, ki so nerazumljivi ali sami s seboj v nasprotju, se šteje, kakor da jih ni.

Določenost dedičev in drugih oseb

83. člen

Za določitev dedičev, volilojemnikov in drugih oseb, ki jim je v oporoki določena kakšna korist, zadošča, če so v oporoki podatki, na podlagi katerih se da ugotoviti, kdo so.

Razlaga oporoke

84. člen

(1) Določila oporoke je treba razlagati po pravem oporočiteljevem namenu.

(2) Če nastane dvom, se je treba držati tistega, kar je ugodnejše za zakonitega dediča ali za tistega, ki mu je z oporoko naložena kakšna obveznost.

IV. VOLILA

Vsebina volila

85. člen

(1) Oporočitelj lahko zapusti v oporoki eno ali več določenih stvari ali kakšno pravico določeni osebi, ali lahko naloži dediču ali komu drugemu, ki mu kaj zapušča, da iz tistega, kar mu zapušča, da kakšno stvar določeni osebi, ji izplača vsoto denarja, ji odpusti kakšen dolg, jo vzdržuje ali da v njeno korist kaj stori, opusti ali trpi.

(2) S takim razpolaganjem se praviloma ne določi dedič; tako razpolaganje je volilo; tisti, kateremu je namenjeno, pa je volilojemnik.

86. člen

(1) Na podlagi oporoke ima volilojemnik pravico zahtevati izpolnitev volila od tistega, ki mu je z oporoko naloženo, naj volilo izpolni.

(2) Če je izpolnitev volila naložena več osebam, je vsaka izmed njih odgovorna sorazmerno delu zapuščine, ki ga dobi, razen če se da iz oporoke sklepati, da je oporočitelj hotel, naj odgovarjajo drugače.

(3) Če oporočitelj ni določil, kdo mora izpolniti volilo, so dolžni izpolniti volilo vsi zakoniti in oporočni dediči v sorazmerju s svojimi dednimi deleži.

Izpolnitev volila

87. člen

Oporočiteljevi upniki imajo pravico zahtevati plačilo pred volilojemniki.

88. člen

(1) Dedič ni dolžan v celoti izpolniti volil, katerih vrednost presega vrednost tistega dela podedovanega premoženja, s katerim je oporočitelj lahko prosto razpolagal.

(2) Isto velja za volilojemnika, če vrednost volil ali bremen, ki naj jih izpolni, presega vrednost njegovega volila.

(3) V takih primerih se vsa volila in bremena zmanjšajo v enakem razmerju, če ni oporočitelj določil kaj drugega.

89. člen

Volilojemnik ima pravico zahtevati izpolnitev volila tudi tedaj, če je tisti, ki je bil po oporoki dolžan izpolniti volilo, umrl pred oporočiteljem ali se je odpovedal dediščini ali je nevreden, da bi dedoval.

Ugasnitev volila

90. člen

(1) Volilo ugasne, če volilojemnik umre pred oporočiteljem, če se odpove volilu ali če je nevreden.

(2) V takih primerih ostane predmet volila tistemu, ki bi ga moral izpolniti, če ne izhaja iz same oporoke, da je imel oporočitelj kakšen drug namen.

91. člen

Volilo ugasne tudi tedaj, če je oporočitelj odtujil ali porabil predmet volila ali če je ta predmet drugače prenehal obstajati za oporočiteljevega življenja ali če je bil po naključju uničen po njegovi smrti.

Odgovornost za dolgove

92. člen

(1) Volilojemnik ni odgovoren za oporočiteljeve dolgove.

(2) Oporočitelj pa lahko odredi, da je volilojemnik odgovoren za vse ali za posamezne njegove dolgove, ali za del kakšnega dolga v mejah vrednosti volila.

Volilo, določeno upniku

93. člen

Če je oporočitelj določil volilo svojemu upniku, ima ta pravico, da poleg izpolnitve volila zahteva tudi plačilo svoje terjatve, če iz oporoke ne izhaja, da je bil oporočiteljev namen drugačen.

Zastaranje volila

94. člen

Pravica zahtevati izpolnitev volila zastara v enem letu od dneva, ko je volilojemnik izvedel za svojo pravico in smel zahtevati izpolnitev volila.

V. IZVRŠITELJI OPOROKE

Določitev izvršitelja oporoke

95. člen

(1) Oporočitelj lahko v oporoki določi eno ali več oseb za izvršitelje oporoke.

(2) Izvršitelj oporoke je lahko vsaka poslovno sposobna oseba.

(3) Tisti, ki je določen za izvršitelja oporoke, ni dolžan prevzeti te dolžnosti.

Dolžnosti in pravice izvršitelja oporoke

96. člen

(1) Če oporočitelj ni določil kaj drugega, je dolžnost izvršitelja oporoke zlasti ta, da skrbi za zapuščino, da jo upravlja, da skrbi za plačilo dolgov in volil in sploh za to, da se oporoka izvrši tako, kakor je želel oporočitelj.

(2) Če je več izvršiteljev oporoke, opravljajo zaupane dolžnosti skupaj, razen če je oporočitelj drugače določil.

97. člen

(1) Izvršitelj oporoke mora dati sodišču račun o svojem delu.

(2) Pravico ima do povračila stroškov in do nagrade za svoj trud, kar se mu izplača iz razpoložljivega dela zapuščine po odločbi sodišča.

Razrešitev izvršitelja oporoke

98. člen

Sodišče lahko na predlog ali po uradni dolžnosti razreši izvršitelja oporoke, če njegovo delo ni v skladu z oporočiteljevo voljo ali z zakonom.

VI. PREKLIC OPOROKE

99. člen

(1) Oporočitelj lahko vselej prekliče oporoko, ali v celoti ali deloma, z izjavo, dano v katerikoli obliki, v kateri se po zakonu lahko napravi oporoka.

(2) Oporočitelj lahko prekliče pisno oporoko tudi tako, da jo uniči.

Izguba pravice razvezanega zakonca iz oporoke

100. člen

črtan

Prejšnja in poznejša oporoka

101. člen

(1) Če se s poznejšo oporoko izrecno ne prekliče prejšnja oporoka, ostanejo določila prejšnje oporoke v veljavi, kolikor niso v nasprotju z določili poznejše.

(2) Če je oporočitelj uničil poznejšo oporoko, dobi prejšnja oporoka znova veljavo, razen če se dokaže, da to ni bila oporočiteljeva volja.

Razpolaganje z naklonjeno stvarjo

102. člen

Vsako poznejše razpolaganje oporočitelja z določeno stvarjo, ki jo je komu naklonil, ima za posledico preklic naklonitve te stvari.

Posted in Dedno pravo zakonodaja | Tagged , , , , , , , , , | Leave a comment

Zakon o dedovanju – dednopravne pogodbe

DEDNOPRAVNE POGODBE

I. DEDNA POGODBA IN POGODBA

Zakon o dedovanju – dednopravne pogodbe

O BODOČI DEDIŠČINI ALI VOLILU

Neveljavnost dedne pogodbe

103. člen

Neveljavna je pogodba, s katero kdo zapušča svojo zapuščino ali njen del svojemu sopogodbeniku ali komu drugemu.

Neveljavnost pogodbe o pričakovani dediščini

ali volilu

104. člen

(1) Neveljavna je pogodba, s katero kdo odtuji pričakovano dediščino, kakor tudi vsaka pogodba o dediščini po kom drugem, ki je še živ.

(2) Prav tako je neveljavna tudi pogodba o volilu ali kakšni drugi koristi, ki jo kakšen pogodbenik pričakuje iz dedovanja, ki še ni uvedeno.

Neveljavnost pogodbe o vsebini oporoke

105. člen

Neveljavna je pogodba, s katero se kdo zaveže, da bo v svoji oporoki kaj določil, ali da česa ne bo določil, ali pa da bo preklical kakšno določilo svoje oporoke ali da ga ne bo preklical.

II. IZROČITEV IN RAZDELITEV

PREMOŽENJA ZA ŽIVLJENJA

106. člen do 116. člen

Črtano – sedaj določeno v Obligacijskem zakoniku

III. POGODBA O DOSMRTNEM

PREŽIVLJANJU

117. člen do 122. člen

Črtano – sedaj določeno v Obligacijskem zakoniku

Posted in Dedno pravo zakonodaja | Tagged , , , , , , , , , | Leave a comment

Zakon o dedovanju – prehod zapuščine na dediče

Zakon o dedovanju

Prehod zapuščine na dediče

Zakon o dedovanju – prehod zapuščine na dediče

I. UVEDBA DEDOVANJA

123. člen

(1) S smrtjo se uvede dedovanje po umrlem.

(2) Isti učinek ima tudi razglasitev za mrtvega.

Uvedba dedovanja po osebi, razglašeni za mrtvo

124. člen

(1) Kot dan uvedbe dedovanja po osebi, ki je razglašena za mrtvo, se šteje dan, ko je postala odločba o razglasitvi za mrtvega pravnomočna, če ni v sami odločbi določen kakšen drug dan kot dan smrti.

(2) Roki, ki začnejo po tem zakonu teči od dneva uvedbe dedovanja, začnejo teči v primeru razglasitve za mrtvega šele od dneva, ko postane odločba o tem pravnomočna.

Dedna sposobnost

125. člen

(1) Dedič je lahko samo tisti, ki je živ ob uvedbi dedovanja.

(2) Otrok, ki je že spočet ob uvedbi dedovanja, velja za rojenega, če se rodi živ.

(3) Na podlagi oporoke lahko dedujejo tudi pravne osebe, če ni s posebnimi predpisi določeno kaj drugega.

Dedna nevrednost

126. člen

Nevreden je, da deduje, tako na podlagi zakona, kot na podlagi oporoke, in da karkoli dobi na podlagi oporoke:

1. kdor je z naklepom vzel ali poskusil vzeti življenje zapustniku;

2. kdor je s silo ali grožnjo prisilil zapustnika ali ga z zvijačo pripravil do tega, da je napravil ali preklical oporoko ali kakšno določilo v oporoki, ali mu preprečil to storiti;

3. kdor je uničil ali skril zapustnikovo oporoko z namenom, da bi preprečil izpolnitev zapustnikove poslednje volje, kakor tudi, kdor je ponaredil zapustnikovo oporoko;

4. kdor se je huje pregrešil zoper dolžnost preživljati zapustnika, ki ga je bil po zakonu dolžan preživljati, kakor tudi, kdor ni hotel dati zapustniku potrebne pomoči.

127. člen

(1) Nevrednost ni ovira za potomce nevrednega; ti dedujejo, kakor da bi bil nevreden umrl pred zapustnikom.

(2) Nevrednost preneha, če zapustnik nevrednemu dediču odpusti;

(3) Na nevrednost mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, razen če gre za primere, ko se je dedič pregrešil zoper dolžnost preživljanja ali je opustil potrebno pomoč.

Omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala

pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu

128. člen

(1) Dedovanje premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, se omeji do višine vrednosti prejete pomoči. Ta omejitev se izvede tako, da postane del zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, lastnina Republike Slovenije, če se je pomoč financirala iz proračuna Republike Slovenije, oziroma lastnina občine, če se je pomoč financirala iz proračuna občine.

(2) Premoženje, ki postane lastnina Republike Slovenije ali občine, se s sklepom izroči pristojnemu organu Republike Slovenije oziroma pristojnemu organu občine.

(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena odloči sodišče, da dedujejo dediči vse zapustnikovo premoženje, če se ti obvežejo povrniti vrednost dane pomoči Republiki Sloveniji oziroma občini.

(4) Republika Slovenija oziroma občina, iz proračuna katere se je pomoč financirala, ima v zavarovanje svoje terjatve iz prejšnjega odstavka do celotnega poplačila zakonito zastavno pravico na stvareh, ki sodijo v zapuščino.

(5) Za pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu se šteje vse, kar je zapustnik zaradi slabega premoženjskega stanja prejel na podlagi zakona ali splošnega akta občine v denarju ali v obliki oprostitve plačila.

129. člen

Republika Slovenija ali občina, iz proračuna katere se je financirala pomoč zapustniku v skladu s predpisi o socialnem varstvu, se lahko do konca zapuščinske obravnave odpove pravici do povračila te pomoči, če so zapustnikovi dediči njegov zakonec ali njegovi otroci, ki so sami potrebni pomoči.

Postopek v primeru neznanih dedičev

130. člen

(1) Če ni znano, ali je kaj dedičev, pozove sodišče z oklicem tiste, ki mislijo, da imajo pravico do dediščine, naj se priglasijo sodišču.

(2) Če se po preteku enega leta od objave oklica ne zglasi noben dedič, se zapuščina razglasi za lastnino Republike Slovenije in izroči pristojnemu organu Republike Slovenije.

(3) Dedič, ki se zglasi potem, ko je bila zapuščina izročena pristojnemu organu Republike Slovenije, ima pravico zahtevati, da se mu izroči zapuščina oziroma pripadajoči delež v rokih iz 141. člena tega zakona.

(4) To pravico ima tudi dedič ob pogojih zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev.

Skrbnik zapuščine

131. člen

(1) Če so dediči neznani ali če je neznano njihovo prebivališče, kakor tudi v drugih primerih, kadar je to potrebno, postavi sodišče začasnega skrbnika zapuščine, ta je upravičen, da v imenu dedičev toži ali je tožen, da izterjuje terjatve in izplačuje dolgove in sploh, da zastopa dediče.

(2) O postavitvi začasnega skrbnika obvesti sodišče pristojni center za socialno delo, ki lahko postavi drugega skrbnika.

II. PRIDOBITEV DEDIŠČINE IN ODPOVED

DEDIŠČINI

Prehod zapuščine na dediče

132. člen

Pokojnikova zapuščina preide po samem zakonu na njegove dediče v trenutku njegove smrti.

Odpoved dediščini

133. člen

(1) Dedič se lahko odpove dediščini z izjavo, ki jo poda sodišču do konca zapuščinske obravnave.

(2) Taka odpoved velja tudi za potomce tistega, ki se je odpovedal, če ni izrecno izjavil, da se odpoveduje samo v svojem imenu.

(3) Če so potomci mladoletni, za to odpoved ni potrebna odobritev pristojni center za socialno delo.

(4) Če se je dedič odpovedal samo v svojem imenu, se šteje, kakor da sploh ni bil dedič.

(5) Če se odpovedo dediščini vsi dediči, ki ob zapustnikovi smrti pripadajo najbližjemu dednemu redu, so poklicani k dedovanju dediči naslednjega reda.

134. člen

Če umre dedič pred koncem zapuščinske obravnave in se ni odpovedal dediščini, preide pravica odpovedi na njegove dediče.

Kdo se ne more odpovedati dediščini

135. člen

(1) Dediščini se ne more odpovedati dedič, ki je razpolagal z vso zapuščino ali z delom zapuščine.

(2) Ukrepi, ki jih stori kakšen dedič samo za ohranitev zapuščine in ukrepi tekoče uprave mu ne jemljejo pravice, da se odpove dediščini.

Vsebina odpovedi dediščini

136. člen

(1) Odpoved dediščini ne more biti delna in ne pogojna.

(2) Odpoved v korist določenega dediča se ne šteje za odpoved dediščini, temveč za izjavo o odstopu svojega dednega deleža.

Odpoved neuvedenemu dedovanju

137. člen

(1) Odpoved dedovanju, ki še ni uvedeno, nima pravnega učinka.

(2) Izjemoma se lahko potomec, ki sme samostojno razpolagati s svojimi pravicami, v sporazumu s prednikom odpove dediščini, ki bi mu šla po prednikovi smrti.

(3) črtano

(4) črtano

(5) Taka odpoved velja tudi za potomce tistega, ki se je odpovedal, če ni s sporazumom o odpovedi ali s poznejšim sporazumom določeno kaj drugega.

Nepreklicnost izjave

138. člen

(1) Izjava o odpovedi dediščini ali o sprejemu dediščine se ne more preklicati.

(2) Dedič, ki je dal izjavo, lahko zahteva razveljavitev izjave, če je bila povzročena s silo, grožnjo ali zvijačo, ali če je bila dana v zmoti.

Prirast

139. člen

Delež oporočnega dediča, ki se je odpovedal dediščini, gre zapustnikovim zakonitim dedičem, če ne izhaja iz oporoke, da je imel oporočitelj kakšen drug namen.

140. člen

Delež zakonitega dediča, ki se je odpovedal dediščini samo v svojem imenu, se deduje, kot da bi bil ta dedič umrl pred zapustnikom.

Zastaranje pravice zahtevati zapuščino

141. člen

(1) Pravica, zahtevati zapuščino kot zapustnikov dedič, zastara naproti poštenemu posestniku v enem letu, odkar je dedič zvedel za svojo pravico in za posestnika stvari zapuščine, najpozneje pa v desetih letih, računajoč za zakonitega dediča od zapustnikove smrti, za oporočnega dediča pa od razglasitve oporoke.

(2) Nasproti nepoštenemu posestniku zastara ta pravica v dvajsetih letih.

III. ODGOVORNOST DEDIČA ZA ZAPUSTNIKOVE

DOLGOVE

142. člen

(1) Dedič je odgovoren za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja.

(2) Dedič, ki se je odpovedal dediščini, ni odgovoren za zapustnikove dolgove.

(3) Če je več dedičev, so ti nerazdelno odgovorni za zapustnikove dolgove, in sicer vsak do višine vrednosti svojega dednega deleža, ne glede na to, ali je delitev dediščine že izvršena ali ne.

(4) Med dediči se delijo dolgovi v sorazmerju z njihovimi dednimi deleži, če ni v oporoki drugače določeno

Ločitev zapuščine

143. člen

(1) Zapustnikovi upniki lahko zahtevajo v treh mesecih od uvedbe dedovanja, da se zapuščina loči od dedičevega premoženja. V tem primeru dedič ne more razpolagati s stvarmi in pravicami iz zapuščine; prav tako se njegovi upniki ne morejo iz njih poplačati, dokler se ne poplačajo upniki, ki so zahtevali ločitev.

(2) Zapustnikovi upniki, ki so zahtevali tako ločitev, lahko zahtevajo plačilo svojih terjatev samo iz zapuščinskega premoženja.

(3) Ločeni zapuščini sodišče lahko postavi skrbnika.

IV. DELITEV DEDIŠČINE

Pravica do delitve

144. člen

(1) Delitev dediščine lahko zahteva vsak dedič ob vsakem, vendar ne ob nepravem času.

(2) Ta pravica ne more zastarati.

(3) Neveljavna je pogodba, s katero se dedič odpove pravici zahtevati delitev, kot tudi določilo v oporoki, s katerim se delitev prepoveduje ali omejuje.

Skupnost dedičev

145. člen

(1) Do delitve dediči upravljajo in razpolagajo z dediščino skupno.

(2) Če ni izvršitelja oporoke, dediči pa se ne morejo sporazumeti glede uprave dediščine, postavi sodišče na zahtevo kateregakoli od njih upravitelja, ki upravlja dediščino za vse, ali pa določi vsakemu dediču del dediščine, ki naj ga upravlja.

(3) Za upravitelja lahko postavi sodišče tudi koga izmed dedičev.

(4) Upravitelj lahko z odobritvijo sodišča razpolaga s stvarmi iz zapuščine, če je za to upravičen po oporoki ali če je to potrebno, da se poravnajo stroški ali odvrne kakšna škoda.

Odstop dednega deleža pred delitvijo

146. člen

(1) Dedič sme pred delitvijo prenesti svoj dedni delež, bodisi v celoti ali deloma, samo na sodediča.

(2) Pogodba o prenosu dednega deleža mora biti overjena.

(3) Pogodba dediča z osebo, ki ni dedič, o odstopu dednega deleža, zavezuje dediča samo, da po razdelitvi izroči svoj delež sopogodbeniku; z njo ne dobi sopogodbenik do delitve nobene druge pravice.

(4) Za delitev se šteje tudi dogovor dedičev, da postanejo v sorazmerju z dednimi deleži solastniki posameznih zapuščinskih stvari.

Pravice dedičev, ki so živeli ali pridobivali

skupaj z zapustnikom

147. člen

(1) Na zahtevo dediča, ki je živel ali pridobival skupaj z zapustnikom, lahko sodišče odloči, če to terja opravičena potreba, da se mu pustijo posamezne premične ali nepremične stvari, ali skupine stvari, ki bi pripadle kot delež drugim dedičem, on pa da jim vrednost teh stvari izplača v denarju v roku, ki ga določi sodišče glede na okoliščine.

(2) Za tako določen znesek imajo ti dediči do plačila zakonito zastavno pravico na delih zapuščine, dodeljenih dediču, ki dolguje plačilo.

(3) Če jim ta ne plača v določenem roku, imajo pravico zahtevati plačilo svoje terjatve ali izročitev stvari, ki bi jim sicer šla kot njihov dedni delež.

Delitev gospodinjskih predmetov

148. člen

(1) Gospodinjski predmeti, namenjeni za zadovoljevanje vsakdanjih potreb dediča, ki je živel z zapustnikom v istem gospodinjstvu, pa ni njegov potomec in ne zakonec, se mu na njegovo zahtevo pustijo, njihova vrednost pa se vračuna v njegov delež.

(2) Če vrednost teh predmetov presega vrednost dednega deleža, mora dedič, ki so mu bili ti predmeti prepuščeni, izplačati drugim dedičem razliko v denarju.

Jamčenje med dediči po delitvi

149. člen

(1) Vsakemu dediču so drugi dediči po zakonu odgovorni, če bi mu kdo drug, sklicujoč se na kakšno pred delitvijo nastalo pravico, vzel stvar, ki mu je bila dodeljena v njegov dedni delež, ali če bi kako drugače zmanjšal njegovo pravico

(2) Prav tako jamčijo dediči za to, da stvari, ki so prišle v njegov delež, nimajo skritih hib.

(3) Dediči jamčijo, da zapustnikova terjatev, ki je prišla v delež kakšnega dediča, obstaja in da jo bo mogoče izterjati od dolžnika do zneska, ki je prišel v njegov delež.

(4) Obveznost jamčenja za obstoj in izterljivost terjatev traja tri leta po končani delitvi, za terjatve, ki zapadejo

Posted in Dedno pravo zakonodaja | Tagged , , , , , , , , , | Leave a comment

Zakon o dedovanju – Sestavitev sodne oporoke, hramba in preklic

Zakon o dedovanju

Sestavitev sodne oporoke, hramba in preklic

ZAKON O DEDOVANJU – SESTAVITEV SODNE OPOROKE, HRAMBA IN PREKLIC OPOROKE

150. člen

(1) Za sestavitev sodne oporoke, hrambo oporoke pri sodišču in za preklic oporoke pred sodiščem je pristojno vsako po zakonu stvarno pristojno sodišče.

(2) Zadeve v zvezi s sestavljanjem, sprejemanjem v hrambo in preklicem oporoke opravlja sodnik posameznik.

Sestavitev sodne oporoke

151. člen

(1) Če se sestavi oporoka pri sodišču po izjavi oporočitelja, mora sodnik najprej ugotoviti njegovo istovetnost.

(2) Nato posluša sodnik izjavo oporočitelja in jo natančno zapiše v zapisnik, če je mogoče, z besedami oporočitelja in tako, da je oporočiteljeva volja jasno izražena.

(3) V zapisnik se vpišejo tudi vse okoliščine, ki bi utegnile biti pomembne za veljavnost oporoke.

(4) Kadar je to potrebno, pojasni sodnik oporočitelju predpise, ki ga omejujejo pri oporočnem razpolaganju.

(5) Ko oporočitelj prebere zapisnik ali ko mu ga prebere sodnik, če oporočitelj sam ne zna ali ne more brati in ta izjavi, da je njegova poslednja volja natančno zapisana, potrdi sodnik to v zapisniku in overi s svojim podpisom.

152. člen

(1) Če sodnik ne pozna oporočitelja osebno in po osebnem imenu, ugotovi njegovo istovetnost po osebni izkaznici ali na kakšen drug zanesljiv način (listine, priče).

(2) Na isti način ugotovi sodnik istovetnost prič, ki jih osebno ne pozna.

(3) Način ugotovitve istovetnosti oporočitelja in prič se navede v zapisniku.

153. člen

(1) Če ima zapisnik o sestavitvi oporoke več listov, se morajo vsi prešiti z vrvico in oba konca vrvice zapečatiti s sodnim pečatom.

(2) Vsak list mora oporočitelj posebej podpisati oziroma pristaviti na njem svoje ročno znamenje.

(3) Na koncu zapisnika se mora navesti, iz koliko listov je sestavljena oporoka.

154. člen

(1) Če oporočitelj ne zna uradnega jezika, se pokličejo sodni tolmači in še dve priči, ki znata poleg uradnega jezika tudi oporočiteljev jezik, nato pa se oporoka pred njima napiše tako, kakor je tolmač prevedel na uradni jezik.

(2) Če je oporočitelj nem, se pokličejo sodni tolmač in dve priči, ki se znata sporazumeti z oporočiteljem.

(3) Zapisnik o sestavitvi oporoke v primerih iz prvega in drugega odstavka tega člena podpišejo tudi tolmač in priči.

Hramba oporoke in izročitev oporočitelju

155. člen

(1) Pri sodišču sestavljeno oporoko lahko pusti oporočitelj v hrambi pri sodišču, lahko pa zahteva, naj se mu izroči.

(2) Če pusti oporočitelj sodno oporoko v hrambi pri sodišču, odredi sodnik, da se da oporoka v poseben ovitek in zapečati, oporočitelju pa se na njegovo zahtevo izda potrdilo, da je bila oporoka sestavljena in da je bila izročena sodišču v hrambo.

(3) Oporoka se hrani pri sodišču ločeno od drugih spisov.

(4) Če oporočitelj zahteva, da se mu izroči sodna oporoka, mu sodnik izroči zapisnik o sestavitvi te oporoke, v posebnem zapisniku, ki ga podpiše oporočitelj, pa se ugotovi, da je bila oporoka sestavljena pri sodišču in izročena oporočitelju.

156. člen

(1) Če se izroči v hrambo oporoka, ki ni bila sestavljena pri sodišču, jo oporočitelj ali kdo drug izroči sodniku odprto ali v zaprtem ovitku.

(2) O izročitvi oporoke se sestavi zapisnik. O prejemu oporoke izda sodišče potrdilo. Če ne izroči oporoke sam oporočitelj, obvesti sodišče o prejemu oporoke tudi njega.

(3) Odprta oporoka se da v poseben ovitek in zapečati.

(4) Če izroči oporočitelj v hrambo odprto oporoko, ga sodnik opozori na napake, zaradi katerih oporoka ne bi bila veljavna.

157. člen

(1) Oporoka, ki jo hrani sodišče, se vrne oporočitelju na njegovo zahtevo.

(2) Oporoka se vrne tudi oporočiteljevemu pooblaščencu, če ima za to overjeno pooblastilo.

(3) O vrnitvi oporoke se sestavi zapisnik, v katerem se navede, kako je bila ugotovljena istovetnost tistega, kateremu je bila vrnjena.

(4) Če se oporoka vrne pooblaščencu, se pooblastilo priloži zapisniku in obdrži pri sodišču.

Hramba listin o ustni oporoki

158. člen

(1) Če so priče ustne oporoke predložile sodišču pisanje, ki vsebuje oporočiteljevo voljo, ugotovi sodišče sprejem takega pisanja z zapisnikom, ki ga da v poseben ovitek in zapečati.

(2) Tako ravna sodišče tudi tedaj, če pridejo priče ustne oporoke k sodišču, da ustno ponovijo oporočiteljevo izjavo.

(3) Pri sprejemanju izjav prič si mora sodišče prizadevati, da ugotovi izjavo oporočiteljeve volje, poleg tega pa mora preizkusiti tudi okoliščine, od katerih je odvisna veljavnost ustne oporoke.

(4) Listine o ustni oporoki se hranijo pri sodišču ločeno od drugih spisov.

Preklic oporoke pred sodiščem

159. člen

(1) Oporočitelj lahko pred sodiščem prekliče svojo oporoko.

(2) Za preklic oporoke pred sodiščem veljajo smiselno določbe tega zakona, ki veljajo za sestavitev sodne oporoke.

(3) Če oporočitelj prekliče oporoko, se preklic zaznamuje na oporoki, ki se hrani pri sodišču.

Sestavitev in preklic oporoke zunaj sodišča

160. člen

Če je potrebno, sestavi sodišče oporoko in sprejme izjavo o preklicu oporoke tudi zunaj sodnega poslopja.

Obvestitev sodišča oporočiteljevega stalnega

prebivališča

161. člen

(1) Če je bila oporoka sestavljena pri sodišču, na katerega območju oporočitelj nima stalnega prebivališča, če je bila oporoka izročena v hrambo takemu sodišču ali če je bila preklicana pred takim sodiščem, mora to sodišče o tem takoj obvestiti sodišče, na katerega območju ima oporočitelj stalno prebivališče.

(2) Določba prejšnjega odstavka o dolžnosti obvestiti sodišče, na katerega območju ima oporočitelj stalno prebivališče, velja tudi za notarja, ki je v skladu s predpisi, ki urejajo notariat, sestavil oporoko, jo prejel v hrambo ali je bila oporoka pri njem preklicana.

Posted in Dedno pravo zakonodaja | Tagged , , , , , , , , , | Leave a comment